Wirecardovi vlagatelji s tožbo zahtevajo 750 milijonov evrov

Na münchenskem deželnem vrhovnem sodišču je danes potekalo prvo zaslišanje v skupinski tožbi, s katero približno 8500 vlagateljev od nemškega ponudnika plačilnih storitev Wirecard zahteva za skupno 750 milijonov evrov odškodnin. Število tožnikov in posledično zahtevani znesek bi se lahko še povečala, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Zaradi velikega števila udeležencev obravnava poteka v dvorani nekdanjega münchenskega letališča Riem. Skupinski tožbi bi se lahko pridružilo še več tožnikov, saj je zahtevek za odškodnino vložilo skupno 19.000 ljudi.

Nemški ponudnik plačilnih storitev Wirecard je poleti 2020 propadel, potem ko je revizorska družba odkrila, da na Wirecardovih računih manjka 1,9 milijarde evrov, ki naj bi bili na depozitnih računih v dveh filipinskih bankah.

Zaradi afere poteka ločeno sojenje nekdanjemu prvemu možu Wirecarda Markusu Braunu in nekaterim drugim vodilnim, ki so med drugim obtoženi poslovne goljufije in zlorabe zaupanja.

V zvezi z afero so pristojni oglobili tudi revizorsko družbo Ernst & Young (EY), ker ni zaznala obsežne goljufije v podjetju. Vprašanje, ali lahko revizijska poročila EY uporabijo kot dokaz, je tudi v središču omenjene skupinske tožbe.

Bavarski startup Wirecard je bil ustanovljen leta 1999, dolga leta pa je veljal za vzhajajočo zvezdo finančno-tehnološkega sektorja. Njegova tržna kapitalizacija je celo presegla 23 milijard evrov. Po razkritju škandala so delnice družbe izgubile 99 odstotkov in so jih leta 2019 umaknili iz indeksa DAX.