WHO opozarja na naraščanje okužb z malarijo

WHO ocenjuje, da je lani za posledicami malarije umrlo 610.000 ljudi. Kar 95 odstotkov smrtnih primerov je bilo v afriški regiji WHO, od tega je bilo 75 odstotkov otrok, mlajših od pet let. Večino, 94 odstotkov, vseh primerov okužb so prav tako zabeležili v Afriki.

V Etiopiji je bil izbruh posledica večje odpornosti na zdravila proti malariji, v Madagaskarju poplav in podnebnih sprememb, v Jemnu pa okrnjenost zdravstvenega sistema zaradi nadaljevanja spopadov.

Širša uporaba novih orodij proti malariji, vključno z mrežami z dvojno zaščito in cepivi, ki jih priporoča WHO, je sicer lani po ocenah pomagala preprečiti približno 170 milijonov primerov okužb in milijon smrtnih žrtev, izpostavlja WHO. Kljub temu se odporni patogeni širijo predvsem na afriški celini, ki je najbolj prizadeta. Povečuje se tudi odpornost na zdravila proti malariji.

Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je izpostavil, da dajejo nova orodja za preprečevanje malarije novo upanje, da pa se še vedno soočajo s pomembnimi izzivi. Napredek, ki so ga dosegli v zadnjih dveh desetletjih,po njegovih besedah ogrožajo vse večja nevarnost odpornosti na zdravila in zmanjšanje sredstev. “Vendar nobeden od teh izzivov ni nepremagljiv. Ob vodstvu najbolj prizadetih držav in s ciljnimi naložbami ostaja vizija sveta brez malarije uresničljiva,” je dejal.

Malarijo povzročajo paraziti, ki jih prenašajo komarji mrzličarji. Njeni simptomi so visoka vročina, mrzlica, glavoboli in bolečine v mišicah. Smrtonosna je lahko zlasti za majhne otroke in odrasle z oslabljenim imunskim sistemom. Razširjena je predvsem v tropskih in subtropskih regijah, vendar se s podnebnimi spremembami njen obseg povečuje.