Waldorfski vrtec Mavrična dežela Maribor Melje: »Skozi svobodno igro krepimo otroke za življenje«

2 hours ago 24

Kako se waldorfski vrtec razlikuje od klasičnega vrtca in kakšen je vsakdan otrok v takšnem okolju? Da bi dobili odgovor na ta vprašanja, smo govorili z ravnateljico enega izmed waldorfskih vrtcev, kjer nam je predstavila način dela, dnevni ritem in temeljna načela pedagogike, po kateri delujejo.

Odgovarja Sabina Kopše, direktorica Waldorfskega vrtca Mavrična dežela Maribor Melje

V čem se waldorfski vrtec najbolj razlikuje od klasičnega vrtca?

Delujemo po osnovnih načelih waldorfske pedagogike, ki jo je zasnoval avstrijski filozof in pedagog Rudolf Steiner. Ta pedagogika temelji na antropozofiji (duhovni znanosti), katere utemeljitelj je prav Steiner.

Razlike med waldorfskim in klasičnim vrtcem niso le v metodah dela, temveč izhajajo iz drugačnega razumevanja otroškega razvoja. Gre za dva različna pogleda na to, kako se otrok uči in kakšna je pri tem vloga vzgojitelja – ali vzgojitelj predvsem usmerja in načrtuje proces, ali pa ustvarja pogoje, v katerih otrok dozoreva skozi igro, ritem in posnemanje.

Osnovna načela v waldorfskem vrtcu so vzor in posnemanje ter ritem (dan, teden, leto, letni časi in prazniki) in ponavljanje, ki otroku daje občutek varnosti. Pedagoške vsebine temeljijo predvsem na svobodni igri, prstnih, rajalnih in lutkovnih igrah ter umetniških dejavnostih, razporejenih v tedenski ritem.

Posebnega programa ali kurikuluma nimamo – naš kurikulum je otrok sam, saj izhajamo iz njegovih razvojnih potreb. V ospredju so gibanje, čutna izkušnja, domišljija in posnemanje. Veliko je proste, simbolne igre.

Igrače so preproste in izdelane iz naravnih materialov, kot so les, volna in svila, brez plastike in elektronike. Z umetniškim udejstvovanjem vzgojiteljic ustvarjamo estetsko razpoloženje v igralnicah in na vrtovih. Lepota je namreč za majhnega otroka pomembna »duševna hrana«, ki deluje pomirjujoče in harmonično.

Na glasbenem področju uporabljamo zgolj živo glasbo in glas – petje ter igranje na liro in flavto. Zavedamo se, da je majhen otrok še povsem odprt in brez distance do sveta. Tudi pravljice vedno pripovedujemo v živo.

Kako v praksi izgleda tipičen dan v vašem vrtcu?

Dan se začne s prihodom otrok in pozdravom starša ter otroka. Nato otroci preidejo v prosto igro, ki poteka v ustvarjalni atmosferi. Vzgojiteljica jo soustvarja z opravljanjem različnih gospodinjskih opravil in ročnih spretnosti.

Sledi pospravljanje igralnice in umivanje, nato prstna igra, ki je običajno povezana z letnim časom. Otroci se zahvalijo za hrano, nato sledi zajtrk. Po zajtrku potekajo umetniške dejavnosti – risanje z voščenkami, slikanje v tehniki »mokro na mokro«, oblikovanje čebeljega voska, petje ali peka kruha.

Nato sledi rajalna igra, ki otroke poveže v govorno, pevsko in gibalno dejavnost. Vzgojiteljice s petjem pospremijo otroke do garderobe, kjer se oblečejo za prosto igro na vrtu.

Pred kosilom otroci pospravijo, se umijejo, sledi prstna igra in izrek zahvale pred obrokom. Ko otroci ležijo v posteljah, vzgojiteljica pove pravljico, nato sledi počitek. Popoldne sledi še malica, prosta igra in odhod domov.

Zakaj je prosta, neusmerjena igra tako pomembna?

Skozi prosto igro otrok predeluje doživetja in vtise iz sveta, ki ga obdaja, ter iz dejavnosti, ki jih doživlja v vrtcu. Ko otroku prepustimo, da se igra, se razvija s svojo lastno notranjo močjo. Prosta igra je tudi »zdravilo« proti pretiranemu poudarjanju individualnosti ali posebnosti posameznika. Starši lahko svoje otroke včasih postavimo na piedestal, medtem ko otroci v igri drug drugega ne precenjujejo.

V igri ne dopuščajo posebnih zahtev ali pravil za posameznika. Pravila nastajajo spontano, skozi medsebojno sodelovanje in komunikacijo. Prav to pa je eden ključnih pogojev za socialni razvoj.

V sodobnem razumevanju igre se pogosto poudarja, da je igra pravzaprav socialna umetnost.

Kako razumete celostni razvoj otroka – telesni, duševni in duhovni vidik?

Celostni razvoj razumemo kot uravnotežen razvoj mišljenja, čutenja in volje – torej razvoj glave, srca in rok. Otroka v waldorfski pedagogiki obravnavamo kot telesno, duševno in duhovno bitje, ki se razvija v približno sedemletnih obdobjih. Za vzgojitelje je najpomembnejše prvo sedemletno obdobje, za učitelje pa naslednji dve.

V obdobju od 0 do 7 let otrok izgrajuje svoje fizično telo, zato ga je treba podpreti z razvojem temeljnih čutov: čuta za življenje, čuta za tip, čuta za ravnotežje in čuta za gibanje.

V tem času se skozi ritem in posnemanje krepi otrokova volja, v dejavnostih, ki se ponavljajo, pa tudi spomin. V naslednjih obdobjih – od 7 do 14 let ter od 14 do 21 let – se postopoma oblikujeta duševni in duhovni vidik razvoja.

Kako želite, da se otrok počuti, ko vstopi skozi vrata vrtca?

Želimo si, da se otrok počuti sproščeno, sprejeto, z zaupanjem in predvsem varno. Pomembno je, da v vrtec vstopi z veseljem in se lahko brez skrbi poslovi od staršev. Seveda pa se zavedamo, da otrok v različnih razvojnih obdobjih doživlja tudi krize. Včasih so prisotni strahovi, nezaupanje staršev ali konflikti med otroki. Vse to lahko vpliva na to, kako otrok vstopi v vrtec.

Kako pristopate k otroku, ki potrebuje več podpore ali se težje vključi v skupino?

Ključno je opazovanje, poleg poznavanja otroka in značilnosti njegovih razvojnih obdobij. Veščina opazovanja je pomemben del izobraževanja vzgojiteljev.

Na uvodnem srečanju, kamor povabimo vso družino, se pogovorimo o morebitnih posebnostih pri otroku in si ustvarimo prvo sliko o njem.

Najprej gradimo zaupljiv odnos. Otrok se lažje vključi v skupino, ko čuti, da je odrasla oseba njegova varna točka. Stalen dnevni ritem zmanjšuje napetost in otroku pomaga, da se postopno vključi brez pritiska.

Uvajanje poteka postopno in skupaj s starši. Pri tem izhajamo iz potreb otroka. Če je potrebno, pri mlajših otrocih uvedemo tudi dvojno spanje. Včasih uvajanje podaljšamo ali vključimo pomoč starih staršev.

Uporabljamo različne pristope: telesni stik za občutek varnosti, nežno spodbudo pri vključevanju v igro z drugimi otroki ali vključevanje v preprosta opravila kot pomočnika. Ključno je tudi dobro sodelovanje s starši, saj nam to pomaga bolje razumeti širši kontekst otrokovega doživljanja.

Kakšno vlogo imajo starši v življenju vašega vrtca?

Sodelovanje staršev z vzgojiteljicami je v waldorfski pedagogiki zelo pomembno, saj otroku daje občutek varnosti. Dober stik med starši in vzgojitelji omogoča boljše razumevanje otrokovih potreb. Poleg starševskih večerov in pogovornih ur organiziramo tudi letno predavanje za starše ter skupna praznovanja ob nekaterih praznikih. Zadnja leta je zelo dobro obiskana tudi delovna akcija pred dnevom odprtih vrat, ki jo organiziramo skupaj s starši.

Kako skrbite za prehod otroka v osnovno šolo?

V waldorfskem vrtcu priprava na šolo pomeni pripravo na učenje, ne zgolj na pridobivanje znanja. Krepimo samoregulacijo, tako da se otrok uči vztrajati, poslušati, slediti ritmu in zaključiti nalogo. Velik poudarek dajemo telesnemu razvoju – veliko gibanja, razvijanje ravnotežja ter krepitev fine motorike skozi risanje, tkanje, šivanje, žaganje ali brušenje lesa.

Telesna zrelost je pomembna podlaga za kasnejše opismenjevanje. Pomembne so tudi socialne veščine, kot so sodelovanje, čakanje na vrsto in reševanje konfliktov.

Skozi pravljice, igro in umetnost otroci razvijajo temelje abstraktnega mišljenja. V predšolskem obdobju v tedenski ritem dodamo tudi urejanje posebnega zvezka, v katerega otroci rišejo po navodilih vzgojiteljice. Za starše predšolski otroci pripravijo tudi zaključno predstavo.

Kaj je po vašem mnenju največji dar, ki ga lahko vrtec danes podari otroku?

Izven družine omogočiti otroku izkušnjo skupnosti, sprejetosti in varnosti. Veliko naravnega gibanja skozi prosto oziroma svobodno igro. Spodbujanje domišljije, socialnih veščin in odnosa do lepote. Razvijanje jezika in posluha ob živih dejavnostih vzgojiteljic.

Kaj pri otrocih danes opažate kot največji izziv?

Vse več otrok ima težave z govorom. Razlogov za to je verjetno več. Eden izmed njih je zagotovo ta, da se kot družba manj pogovarjamo. Velik vpliv ima tudi zaslonska tehnologija. Poleg tega prehranska industrija ponuja veliko izdelkov za otroke, ki jih ni treba žvečiti, kar vpliva na razvoj čeljustnih mišic. Opaziti je tudi porast motenj avtističnega spektra.

Katere vrednote želite, da otroci odnesejo iz vrtca?

Zaupanje in samozaupanje, sposobnost sodelovanja, strpnost, zmožnost poslušanja ter močno voljo.

Kako bo potekal vaš dan odprtih vrat?

Letos bodo posamezne igralnice okrašene v različnih letnih časih, vzgojiteljice pa bodo uprizorile pravljico z naslovom Letni časi. Obiskovalci bodo lahko obiskali stojnico z ročno izdelanimi igračami vrtca ter stojnico z biodinamičnimi zeliščnimi pripravki Vesne Forstnerič. Kot vsako leto se bo predstavila tudi Waldorfska šola Maribor, zapeli pa bodo otroci njihovega pevskega zbora prve triade.

V jaslih bodo potekali informativni pogovori za bodoče vpise, otroci pa se bodo lahko preizkusili v plezanju in jahanju lesenih konjičkov. Za tiste, ki jih zanima več o waldorfski pedagogiki, bo organizirano tudi kratko predavanje. Otroci bodo lahko oblikovali čebelji vosek, izdelovali čebelice iz volne in risali z voščenkami.

Pripravljali bodo tudi palačinke, predstavila se bo waldorfska kuhinja z enolončnico in drugimi dobrotami. Veliki vrt vrtca bo zaživel z različnimi dejavnostmi, na terasi pa bo dogajanje popestril čarovnik Sam Sebastian. Za dodatno popestritev bo organiziran tudi srečelov.