Vsi čakajo prve jurčke. Bo vročinski val prekrižal načrte gobarjem?

Za številne Slovence je konec poletja tudi začetek enega najbolj priljubljenih hobijev – gobarjenja. Že prve obilnejše padavine sprožijo vprašanja, ali so v gozdovih že jurčki in ali bo letošnja sezona bogata. Enoznačnega odgovora ni, saj je rast gob odvisna od številnih dejavnikov, strokovnjaki pa poudarjajo, da se razmere lahko zelo razlikujejo že med posameznimi gozdovi.

Čeprav nekatere vrste gob rastejo že spomladi in zgodaj poleti, se glavnina gobarske sezone v Sloveniji običajno začne v avgustu. Takrat se ob ugodnih vremenskih razmerah začne pojavljati več različnih vrst gob, sezona pa navadno traja vse do oktobra oziroma prvih močnejših jesenskih zmrzali.

Točnega datuma začetka sezone ni mogoče določiti. Rast gob je odvisna predvsem od zadostne vlage v tleh, primerne temperature in vrste gozda.

Katere gobe se običajno pojavijo med prvimi?

Med užitnimi gobami, ki jih gobarji pogosto najdejo že v začetku glavne sezone, so lisičke, poletni jurčki, različne golobice in nekatere druge vrste. Pozneje se jim pridružijo kostanjevke, marele, dežniki, sirovke in številne druge gobe.

Ob tem mikologi opozarjajo, da se čas pojavljanja posameznih vrst iz leta v leto razlikuje. Goba, ki se na enem območju pojavi konec julija, lahko drugje zraste šele več tednov pozneje.

Kaj potrebujejo gobe za rast?

Za rast gob ni dovolj le dež. Pomembno je, da ostanejo tla po padavinah dovolj dolgo vlažna, hkrati pa temperature ne smejo biti prenizke ali previsoke.

Če po dežju hitro nastopi dolgotrajna vročina in se tla izsušijo, gob pogosto ni veliko. Prav tako dolgotrajna suša lahko za več tednov skoraj povsem ustavi njihovo rast.

Ker so razmere vsako leto drugačne, tudi izkušeni gobarji poudarjajo, da uspešne sezone ni mogoče napovedati vnaprej.

Koliko gob lahko naberete?

Marsikdo ne ve, da nabiranje gob v Sloveniji ureja zakonodaja. Posameznik lahko za lastne potrebe v enem dnevu nabere največ dva kilograma gob. Izjema je le posamezna goba, ki sama tehta več kot dva kilograma.

Predpisi določajo tudi druga pomembna pravila. Goba mora biti nabrana tako, da je mogoče določiti njeno vrsto, pri nabiranju ni dovoljeno uporabljati pripomočkov, ki poškodujejo podgobje ali rastišče, gobe je treba grobo očistiti že v gozdu, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni in zračni embalaži, ki omogoča trosenje spor.

Previdno pri določanju vrst

Vsako leto zdravniki obravnavajo primere zastrupitev z gobami, ki so posledica zamenjave užitnih vrst s strupenimi. Zato strokovnjaki svetujejo, naj ljudje nabirajo le tiste gobe, ki jih zanesljivo poznajo.

Če obstaja najmanjši dvom, je gobo bolje pustiti v gozdu. Tudi toplotna obdelava ali sušenje namreč pri strupenih gobah ne odstranita nevarnih toksinov.

Gozd ni le shramba gob

Na Zavodu za gozdove Slovenije obiskovalce vsako leto pozivajo k odgovornemu ravnanju v naravi. Gobe so pomemben del gozdnega ekosistema, zato jih ni smiselno nabirati več, kot jih bomo porabili. Obiskovalci naj pri gibanju po gozdu spoštujejo naravo, ne poškodujejo rastišč in za seboj ne puščajo odpadkov.

Ali bo letošnja gobarska sezona med boljšimi, bo pokazalo šele vreme v prihodnjih tednih. Izkušeni gobarji pravijo, da je pri gobah potrpežljivost skoraj vedno boljša spremljevalka kot hitenje v gozd po prvem dežju. No, pred nami je pa še vročinski val. Bo zamaknil sezono?