»Vsaka nevladna organizacija dobi več denarja«: protitočna obramba v Sloveniji znova opozarja na podhranjen sistem

Ko se nad polji začnejo zbirati temni oblaki, mnogi kmetje upajo na pomoč iz zraka. A tisti, ki točo poskušajo ustaviti, pravijo, da delajo skoraj za drobiž. Vodja protitočne obrambe Darko Kralj opozarja: denarja je premalo, stroški pa rastejo iz leta v leto.

V ozadju je vprašanje, ki buri duhove – ali država res namenja dovolj sredstev za zaščito kmetijstva?

350.000 evrov za zaščito pred točo

Vlada je februarja prižgala zeleno luč za financiranje protitočne obrambe. Po načrtu bo približno tretjino sredstev zagotovila država, preostali dve tretjini pa občine severovzhodne Slovenije. Skupni znesek? Okoli 350.000 evrov.

Za marsikoga se to morda sliši veliko. Toda v Letalskem centru Maribor pravijo, da je realnost precej drugačna. Vodja protitočne obrambe Darko Kralj opozarja, da je ta znesek praktično nespremenjen že vrsto let, medtem ko so se stroški dela in opreme močno povečali. »Vemo, kako so se v tem času dvignile plače in stroški. Medtem ko si politiki dvigujejo plače tudi za 70 odstotkov, mi že skoraj desetletje delamo za enak denar,« pravi Kralj.

Piloti delajo skoraj za simbolično plačilo

Protitočna obramba ni le teorija ali meteorološki izračuni. Gre za konkretne polete letal, spremljanje oblakov in hitro ukrepanje v trenutkih, ko se nad polji začne oblikovati nevarna nevihta. A prav tu se pokaže težava. Piloti, ki sodelujejo pri teh poletih, po besedah Kralja delajo skoraj za simbolično plačilo. »Za žepnino in obstoj kluba,« pravi. Kljub temu se bodo na razpis za financiranje tudi letos prijavili. Ne zato, ker bi bili zadovoljni, ampak ker želijo zaščititi čim več območij pred uničujočo točo.

Protitočna obramba ima sedež na letališču Maribor; vir: Facebook

Slovenija se zanaša na tuje radarje

Še bolj presenetljiv je podatek o tehnološki podpori. Pri spremljanju neviht si slovenska protitočna obramba močno pomaga z avstrijskimi radarji in globalnimi meteorološkimi mrežami. Slovenski radarji po njihovih besedah niso dovolj natančni za učinkovito delo. Radar z Lisce se, denimo, osvežuje na približno 15 minut. Globalne mreže posodabljajo podatke vsakih pet minut, avstrijski radarji pa celo na tri minute – in omogočajo podrobnejši vpogled v posamezne nevihtne oblake. Za ekipo, ki mora reagirati hitro, je to ogromna razlika.

»V tujini se našim rezultatom čudijo«

Kralj poudarja, da je delo slovenske protitočne obrambe v tujini pogosto precej bolj cenjeno kot doma. »V mednarodnem prostoru se našim rezultatom samo čudijo,« pravi. Toda doma se ekipa že leta bori z enako težavo – pomanjkanjem sredstev. Po njihovem mnenju bi za enak obseg zaščite potrebovali vsaj dvakrat več denarja. Vprašanje tako ostaja odprto: koliko je država pripravljena vložiti v zaščito polj, sadovnjakov in vinogradov pred vedno bolj ekstremnimi vremenskimi pojavi?

Ko pride toča, je pogosto že prepozno

Ko toča enkrat udari, so posledice lahko katastrofalne. Uničeni pridelki, poškodovani vinogradi in ogromna gospodarska škoda. Zato mnogi kmetje pravijo, da protitočna obramba ni luksuz, ampak nujna zaščita. In prav zato so besede iz Maribora toliko bolj zaskrbljujoče: če se financiranje ne bo povečalo, bo sistem, ki že danes deluje na robu zmogljivosti, težko sledil vedno bolj nepredvidljivemu vremenu.

Pripravil: I.M.

Vir: Facebook, Omrežje X

The post »Vsaka nevladna organizacija dobi več denarja«: protitočna obramba v Sloveniji znova opozarja na podhranjen sistem first appeared on NaDlani.si.