Vrtovec: Jocov zapis ponazarja vse, kar je z vlado “vrhunskega menedžerja” narobe

Kapitalisti na ohceti, podjetniki v primežu poročne torte

Ko smo pri Jocu Pečečniku prebrali, da ni videl vlade, ki bi za podjetnike naredila toliko kot vlada Roberta Goloba, je šlo na smeh vsem, ki vsaj malo spremljamo odnos te vlade do delavnega človeka, konec koncev podjetnika, obrtnika, espeja. Pa ne zato, ker bi bil zapis resničen, pač pa zato, ker ta situacija ponazarja čisto vse, kar je z vlado “vrhunskega menedžerja” narobe.

“Kaj nam pa morejo,” je način delovanja menedžerja, ki so se mu na znane in neznane račune stekali milijoni evrov, danes pa igra sočutje do malega človeka, ki mu širokogrudno ponuja miloščino v obliki dviga minimalne plače. Polna usta so ga “grdih kapitalistov”, ki da mastno služijo in na jahtah odpirajo šampanjce. Enemu pa samo ponudi poročno torto in ta že zastavi ugled celotne podjetniške organizacije, da “vrhunskemu menedžerju” na čelu slovenske vlade zapoje hvalospev. Kaj na to poreče Levica, ki se ji je v nebrzdanem apetitu po oblasti v grlu zataknila že kepa zarečenega kruha – po višanju obrambnih izdatkov še kapitalist med zagovorniki vlade.

V tem kontekstu torej veliko lažje razumemo, za koga v resnici dela leva vlada Roberta Goloba – za elito, za katero veljajo drugačna pravila kot za vse ostale. Pravila, ki si jih premier lahko predstavlja drugače in jih postavlja po svoje. Pravila, ki pričakujejo poslušnost policije in tožilstva, ki se – mimogrede – aktivno vpleta v predvolilno kampanjo. Pravila, ki pričakujejo poslušnost medijev, kar se je lepo videlo v Pečečnikovem prostaškem sporočilu novinarki Financ. Spremljamo načrtno razkrajanje sistema zavor in ravnovesij, ki je podstat urejene demokratične države.

Če tega državljan morda ne tako zelo občuti, pa gotovo čuti, da od svojega trdega dela vedno slabše živi. Plače in pokojnine ne sledijo draginji in inflaciji, ki ju poteze Golobove vlade še pospešujejo. Za dolgotrajno oskrbo ne moremo reči, da deluje. Zgrajeno ni še niti eno od obljubljenih stanovanj. Čakalne vrste za zdravstvene storitve se podaljšujejo.

Razmere še otežuje nenehno spreminjanje pravil igre. Ko smo že mislili, da se tik pred koncem mandata vendarle ustavlja povzročanje škode državljanom in državi, pride novo pravilo. To se niti ne bi uveljavilo, če bi znala Golobova vlada poslušati. Opozarjali smo namreč, da je petletna prepoved ponovnega odprtja espeja nesorazmerna, predlagali razumne, življenjske rešitve. Koalicijski valjar je to povozil, po že storjeni škodi pa – “bedarija” in – vzvratno.

V dobrem letu prihaja torej že tretja sprememba za najranljivejši del gospodarstva – male podjetnike. Prebiram zgodbe o zapiranju espejev. Srce me boli, ker se v tej državi zatira najbolj ustvarjalne ljudi. Ne zmorejo več, ugašajo, odhajajo.

To niso kapitalisti in ne bogati menedžerji, to so garači. In razvojna koalicija jih ima v mislih – imamo obsežen gospodarski program za podporo malim podjetnikom, obrtnikom, espejem, da se bodo lahko razvijali in da se bo razvijala država. Z razvojno koalicijo bomo razbremenili delo in tako zvišali plače in prejemke – da bo delo cenjeno in da bo od njega mogoče živeti, ne komaj preživeti.

Čez dober mesec in pol je priložnost, da se odločimo – ali bomo talci poročnih tort in ozkih interesov ali se bomo postavili za tisto, kar je najboljše za državljane in našo državo.