Vročina ne ogroža le zdravja, temveč tudi prometno varnost

Poletni dnevi z visokimi temperaturami niso naporni le za počutje, ampak predstavljajo tudi pomemben dejavnik tveganja v prometu. Vročina lahko hitro poslabša morebitne zdravstvene težave voznika, zmanjšuje zbranost, poslabša presojo, podaljšuje reakcijski čas in hitreje povzroči utrujenost. Že manjša dehidracija lahko vpliva na voznikovo sposobnost varnega odločanja, zato Agencija za varnost prometa v času vročinskega vala poziva vse udeležence v prometu, naj vožnjo prilagodijo razmeram in poskrbijo za svojo psihofizično pripravljenost.
Poletni meseci so zaradi gostejšega turističnega in tranzitnega prometa, večjega števila motoristov, kolesarjev in drugih ranljivih udeležencev ter dolgih poti, tradicionalno med najbolj zahtevnimi s stališča prometne varnosti. Visoke temperature ta tveganja še povečajo.

Avto lahko postane »pečica« v le nekaj minutah

Vozilo, parkirano na soncu, se lahko v zelo kratkem času segreje do življenjsko nevarnih temperatur, tudi takrat, ko avto ni neposredno izpostavljen soncu (na soncu pa lahko temperature dosežejo in presežejo celo 60 stopinj). Preden sedete za volan oziroma speljete, vozilo dobro prezračite, če je mogoče parkirajte v senci ali uporabite senčila, vpihovanje zraka pa vključite s postopnim delovanjem. Takoj po začetku vožnje vključite notranje kroženje zraka, šobe za prezračevanje pa usmerite vstran od odkritih delov telesa. Priporočljivo je, da temperatura v vozilu ostane okoli 22 do 24 °C, saj prevelika razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ni prijetna za telo in lahko vpliva na zdravje in počutje voznika. Strokovnjaki priporočajo med 6 in 8 stopinj razlike med zunanjo temperaturo in temperaturo kabine, pri čemer temperaturo ob koncu potovanja postopoma dvigujte, da bo temperaturni šok ob izstopu čim manj neprijeten.

Otroka ali živali nikoli ne puščajmo v vozilu

Najpomembnejše opozorilo ostaja nespremenjeno – otroka ali hišnega ljubljenčka nikoli ne puščajte samega v parkiranem vozilu, niti za nekaj minut. Temperatura v notranjosti avtomobila lahko že v zelo kratkem času naraste do vrednosti, ki povzročijo vročinski udar in resno ogrozijo življenje – tudi, če boste pustili okna priprta, temperatura ne bo bistveno nižja. Če opazite otroka ali žival, zaprta v pregretem vozilu, nemudoma pokličite številko 112.

Hidracija in počitek sta del varne vožnje

Vročina vpliva tudi na telo voznika. Že blaga dehidracija zmanjšuje pozornost, podaljšuje reakcijski čas, povečuje utrujenost in vpliva na presojo. Zato je pomembno, da ima voznik med vožnjo pri sebi vedno dovolj vode, in da si na daljših poteh vzame redne odmore. Agencija za varnost prometa priporoča postanek najmanj vsaki dve uri oziroma približno na vsakih 200 kilometrov vožnje. Postanek naj traja vsaj 15 minut, v tem času pa naredite nekaj korakov, se raztegnete, razgibate in popijete dovolj tekočine. Če občutite glavobol, omotico, razdražljivost ali nenavadno utrujenost, vožnjo prekinite in si vzemite daljši počitek – morda ste že dehidrirani, pa se tega ne zavedate.

Vročina ni opravičilo za nevarno ravnanje

Vročina ni razlog za vožnjo po reševalnem pasu. Ob zastoju na avtocesti ali hitri cesti ga morajo vozniki ustvariti takoj, ko se promet začne ustavljati. Reševalni pas je namenjen izključno intervencijskim vozilom, zato ga tudi motoristi ne smejo uporabljati kot bližnjice za vožnjo skozi kolono.

Poskrbite tudi za brezhibno vozilo

Pred daljšo potjo preverite tlak v pnevmatikah in obrabljenost le-teh, delovanje zavor, količino in ustreznost vseh tekočin ter brezhibnost klimatske naprave. Visoke temperature dodatno obremenjujejo predvsem pnevmatike in hladilni sistem vozila, zato je tehnična brezhibnost še pomembnejša kot sicer.
Če mobilni telefon uporabljate kot navigacijo, ga ne puščajte izpostavljenega sončnim žarkom na armaturni plošči. Visoke temperature lahko povzročijo njegovo pregrevanje in samodejni izklop ravno takrat, ko ga najbolj potrebujete. Telefon naj bo nameščen na ustreznem nosilcu ali v predalu, ki je namenjen natanko temu (sodobna vozila imajo hlajen oziroma zračen predal in možnost brezžičnega polnjenja), potniška kabina pa primerno ohlajena.

Vozimo z glavo – tudi v največji vročini

Vročina ne opravičuje uporabe mobilnega telefona med vožnjo, vožnje pod vplivom alkohola ali drog, prehitre vožnje ali nevarnega prehitevanja. Poletna vožnja naj ostane prijetna izkušnja, ne tveganje. Več počitka, več tekočine, več načrtovanja poti in predvsem več zbranosti pomenijo tudi večjo varnost. Na pot se odpravite spočiti, pripravljeni,   vsekakor povsem trezni in brez motilcev pozornosti. Hitrost vedno prilagodite razmeram na cesti, vselej opazujte dogajanje pred seboj, predvidevajte in si vzemite dovolj časa za vožnjo. Nobena minuta ne odtehta varnega prihoda na cilj. Poskrbite zase, za svoje sopotnike in za vse druge udeležence v prometu.