Vrhunski menedžer te vlade, ki je obljubljal Avstrijo: slovenski BDP po letu 2021 strmo padel!

Ko je vlado prevzel Robert Golob, je bil javnosti predstavljen kot uspešen menedžer z bogatimi izkušnjami iz energetike in korporativnega sveta. Sporočilo je bilo jasno: državo bo vodil kot podjetje – učinkovito, racionalno in razvojno naravnano. A kaj se je v resnici dogodilo?

Gospodarski podatki po letu 2021 kažejo drugačno sliko. Po močnem okrevanju zaradi pandemije COVID-19 je rast BDP v Slovenija začela izgubljati zagon. Namesto stabilne nadgradnje rasti se soočamo z upočasnjevanjem, povečano negotovostjo v izvozu in občutnim pritiskom na javne finance.

Od pospeška do zaviranja

Leto 2021 je bilo zaznamovano z okrevanjem po pandemiji zaradi reform Janševe vlade  – rast je bila visoka, podprta z evropskimi sredstvi, sproščanjem omejitev in močno industrijsko proizvodnjo. V naslednjih letih pa so se razmere možno spremenile, kar gre seveda pripisasti tudi vodenju države in strateškim odločitvam te vlade:

• inflacija je zarezala v kupno moč prebivalstva,

• energetska kriza je prizadela industrijo,

• investicijski cikel ni dobil pričakovane sistemske podpore,

• javna poraba je rasla hitreje kot produktivnost.

Namesto dolgoročnih strukturnih reform smo dobili vrsto parcialnih ukrepov, pogosto odzivnih, ne strateških.

Menedžerski pristop Goloba – kje se je zalomilo? In ali je bila vse le laž?

Vodenje države ni enako vodenju podjetja. Podjetje optimizira dobiček in stroške. Država mora usklajevati socialno stabilnost, razvoj, fiskalno odgovornost in geopolitične pritiske.

Kritiki opozarjajo, da je vlada preveč energije namenila političnim preobratom in kadrovskim menjavam, premalo pa ustvarjanju stabilnega poslovnega okolja. Investitorji cenijo predvidljivost. Podjetja potrebujejo davčno jasnost in ne vihravo spreminjanje gospodarskega okolja, kjer se odločitve sprejemajo iz danes na jutri. Gospodarstvo pa reforme trga dela, zdravstva in davčnega sistema – ne le interventnih zakonov.

BDP kot simptom, ne edino merilo

Celotna Evropa se sicer sooča z ohlajanjem gospodarstva, energetsko negotovostjo in posledicami vojne v Ukrajini. Toda vprašanje ostaja – ali smo izkoristili obdobje visoke rasti za krepitev odpornosti? Odgovor je zagotovo ne, padec tempa in rasti pa je tudi posledica domačih odločitev.

Če želi vlada upravičiti oznako “vrhunskega menedžmenta”, bi morala:

• stabilizirati javne finance,

• spodbuditi produktivnost in investicije,

• zmanjšati birokratske ovire,

• zagotoviti dolgoročno energetsko strategijo,

• okrepiti konkurenčnost izvoza.

Gospodarstvo ne reagira na retoriko, temveč na pogoje. A kot vidimo je prepozno, saj nas do volitev loči le še dober mesec dni. Vprašanje ni več, ali je predsednik vlade dober menedžer. Vprašanje je, nas  ali zna upravljati sistem, ki je bistveno kompleksnejši od podjetja.

sds.si

Kot kažejo statisični kazalci in gospodarsko stanje države postaja jasno kot beli dan, da je Robertu Golobu spodletelo na celi črti. Navsezadnje: kaj smo pričakovali od še enega novega obraza?

Portal os