Vprašanje škofu o »nerazumljivem« vstajanju in sedanju med mašo

Vprašanje bralke Marte: »Kristjan naj bi bil 'glasnik veselja', opazila pa sem, da smo iz liturgije črtali prav besede: 'Stopil bom k Božjemu oltarju, k Bogu mojega veselja in moje radosti ...' Te besede so me vedno že ob začetku maše dvignile nad mojo potrtost ali žalost. Zakaj tega ni več? Govorimo tudi, da mora biti Cerkev 'sveta in sočutna', pa smo bolnim in trpečim, starim in mladim liturgijo otežili z nerazumljivim vstajanjem in sedanjem. Zakaj?«