Vpliv onesnaževanja na vedenje živali (2. del): mikroplastika

Če hormonski motilci vplivajo na notranje procese, mikroplastika deluje bolj neposredno. Vstopa v telo, hkrati pa vpliva na to, kako živali zaznavajo okolje in sprejemajo odločitve.

Hrana, ki to ni

Mikroplastika je danes prisotna v vodi, tleh in zraku. Zaradi velikosti in oblike jo številni organizmi zamenjajo za hrano.

Ribe in ptice zaužijejo delce, ki:

• posnemajo velikost plena,
• nosijo vonjave iz okolja,
• se mešajo z organskim materialom.

Žival ne zazna razlike, zato mikroplastika postane del običajnega prehranjevanja.

Mikroplastika spremeni apetit

Ko mikroplastika vstopi v prebavila, vpliva na občutek sitosti.

Pri morskih organizmih so v raziskavah zaznali zmanjšan vnos hrane, upad telesne mase in slabše splošno stanje kot posledico.

Organizem prejme signal, da je sit, čeprav ni dobil hranil.

Vedenje, ki vodi v napačne odločitve

Učinki pa niso omejeni na prebavila. Mikroplastika vpliva tudi na gibanje, izbiro habitatov, odziv na okolje.

Živali lahko dlje ostajajo na območjih z več odpadki ali sprejemajo manj učinkovite odločitve pri iskanju hrane.

Hkrati pa mikroplastika prenaša še druga onesnaževala

Na površino mikroplastike se vežejo različne snovi:

• pesticidi,
• težke kovine,
• industrijske kemikalije.

Ko žival zaužije tak delček, vnese tudi koncentracijo drugih onesnaževal. Učinek je zato večji, kot bi bil pri posamezni snovi.

Nadalje, mikroplastika prehaja iz manjših organizmov v večje, skozi prehranske verige, do vrst na vrhu ekosistema.

S tem se vpliv širi in kopiči – in pristane tudi na naših krožnikih.

The post Vpliv onesnaževanja na vedenje živali (2. del): mikroplastika appeared first on Eko Dežela.