Volkovi se širijo po Sloveniji: 16 tropov, nov trop na Pohorju in vse več konfliktov z ljudmi

Od Kočevske in Snežnika do Julijskih Alp, Savinjske doline in Pohorja: volkovi danes naseljujejo precej večji del Slovenije kot pred desetletji. Kje živijo znani tropi, zakaj so pomembni za naravo in na katerih območjih prihaja do težav z rejci?

Slovenski gozdovi postajajo prostor, kjer se človek in velike zveri srečujejo vse pogosteje. Najnovejši državni monitoring, objavljen marca 2026, je potrdil 16 volčjih tropov, v 11 tropih pa je bila potrjena tudi reprodukcija. Ocenjena številčnost celotne superpopulacije je znašala 147 volkov.

Posebej odmevna je letošnja zgodba s Pohorja, kjer se je volk po več desetletjih ponovno stalno naselil. Toda Pohorje ni edino območje, kjer se širi njegovo življenjsko območje.

Znani teritoriji oziroma širša območja prisotnosti tropov segajo prek Kočevskega roga, Snežnika, Javornikov, Menišije, Nanosa, Slavnika, Trnovskega gozda, Pivke in Košane, pa vse do Bohinja, Julijskih Alp, Kobarida, Savinjske doline in Pohorja.

Dva tropa sta čezmejna s Hrvaško. Pri tem je pomembno, da uradni zemljevidi ne prikazujejo natančnih meja teritorijev. Gre za orientacijska območja, določena na podlagi zaznav posameznih članov tropov. Posamezni volkovi se lahko zato pojavljajo tudi precej zunaj teh območij.

Največ pozornosti je leta 2026 pritegnilo Pohorje. Zavod za gozdove Slovenije je potrdil nov trop, ki se je oblikoval na območju, kjer stalne prisotnosti volka več desetletij niso beležili.

To pomeni, da se zgodba o širjenju volka ne odvija več samo na tradicionalnih območjih južne in zahodne Slovenije. Volk se pojavlja tudi v predalpskem in severovzhodnem delu države.

Kljub temu da lahko bližina velike zveri pri ljudeh vzbudi strah, je pomembno poudariti, da volk človeka praviloma ne vidi kot plen in se mu praviloma izogiba. V Sloveniji po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije ni znanega primera napada volka na človeka.

Prisotnost volka v gozdu zato sama po sebi ne pomeni, da so pohodniki, gobarji ali drugi obiskovalci ogroženi. Previdnost je seveda potrebna pri vsakem srečanju z divjo živaljo, še posebej pa pri psih, ki lahko zaradi svojega vedenja sprožijo drugačen odziv volka.

Zakaj je volk pomemben za ekosistem?

Volk ima pomembno vlogo v naravnih ekosistemih, saj je vršni plenilec. Z vplivom na populacije srnjadi, jelenjadi in drugega plena sodeluje pri naravnem uravnavanju številčnosti prostoživečih živali.

Njegova prisotnost lahko vpliva tudi na vedenje plena in s tem na širše odnose v ekosistemu. Volk je zato pomemben del naravne prehranjevalne mreže, njegova vrnitev pa je z vidika varstva narave pomemben pokazatelj izboljšanja življenjskih pogojev za veliko divjad in velike zveri.

To pa ne pomeni, da je vsak vpliv volka pozitiven za človeka. V naravi in pri upravljanju prostora obstajajo tudi konkretni konflikti.

Čeprav se volk človeku praviloma izogiba, je njegov vpliv na podeželje precej bolj konkreten.

V zadnji zaključeni sezoni monitoringa, od julija 2024 do junija 2025, je bilo potrjenih 118 škodnih dogodkov, pri katerih je bil povzročitelj volk.

Napadenih je bilo 474 živali drobnice, 23 glav goveda ter osem konj in oslov.

Škoda je zabeležena na različnih območjih Slovenije, kjer se življenjski prostor volka prepleta s pašniki in živinorejo.

Med območji, kjer so bili v različnih obdobjih zabeleženi škodni dogodki oziroma ukrepi zaradi ponavljajoče se škode, so Jelovica, Pokljuka, Slavnik in Materija, Pivka, Košana ter druga območja južne, zahodne in alpske Slovenije.

Pomembno pa je razlikovati med prisotnostjo tropa in problematičnimi posameznimi volkovi. Samo dejstvo, da je na določenem območju trop, še ne pomeni, da bo tam prihajalo do škode.

Na nekaterih območjih je sobivanje razmeroma mirno, drugje pa lahko posamezni volkovi večkrat napadejo pašne živali. Zaradi takšnih ponavljajočih se konfliktov so bili v preteklosti sproženi tudi postopki za odvzem posameznih volkov.

Leta 2026 je Zavod za gozdove Slovenije ministrstvo ponovno pozval k pravočasnemu odločanju o dovoljenjih za odvzem volka z odstrelom.

Volk je danes sestavni del slovenske narave. Njegova prisotnost ima pomembno ekološko vlogo, hkrati pa lahko na območjih z živinorejo povzroča konkretne težave.

Slovenija ni velika, redko poseljena divjina, temveč prostor, kjer se gozdovi, naselja, pašniki, ceste in turistične poti pogosto prepletajo.

Zato bo vprašanje sobivanja v prihodnjih letih še pomembnejše.

Volk človeku praviloma ni nevaren in ima pomembno vlogo v ekosistemu. Hkrati pa je treba resno obravnavati škodo, ki jo posamezni volkovi povzročajo rejcem. Prav iskanje ravnotežja med varstvom narave, zaščito živali in življenjem ljudi bo ena ključnih nalog prihodnjega upravljanja slovenskih gozdov. 

Uredništvo Notranjska