Vojne je konec! To je 14 točk sporazuma med Iranom in ZDA, ponoči podpisano

Memorandum ne pomeni še dokončnega mirovnega sporazuma, temveč politični in varnostni okvir za prekinitev vojne ter začetek intenzivnih pogajanj.

TEHERAN, WASHINGTON – Združene države Amerike in Islamska republika Iran sta podpisali 14-točkovni memorandum o razumevanju, ki naj bi takoj ustavil vojaške operacije, odprl pot za ponovno plovbo skozi Hormuško ožino in v 60 dneh pripeljal do končnega mirovnega sporazuma. Dogovor, znan kot Islambadski memorandum, je bil sklenjen ob posredovanju Pakistana, ki je sporočil, da je dokument začel veljati takoj po podpisu obeh predsednikov.

#image_title

Memorandum ne pomeni še dokončnega mirovnega sporazuma, temveč politični in varnostni okvir za prekinitev vojne ter začetek intenzivnih pogajanj. Končni dogovor naj bi bil po načrtu sprejet najpozneje v 60 dneh, potrjen pa z zavezujočo resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov.

Vojna se končuje tudi na širših frontah

Prva in najpomembnejša točka memoranduma določa takojšnjo in trajno ustavitev vojaških operacij na vseh frontah, vključno z Libanonom. ZDA, Iran in njuni zavezniki se obvezujejo, da drug proti drugemu ne bodo začeli vojne ali vojaške operacije ter da se bodo vzdržali groženj s silo.

Ta določba je pomembna, ker se spopad ni omejeval zgolj na neposreden ameriško-iranski konflikt. Vojna je zajela širši Bližnji vzhod, posebej Libanon, kjer so bile napetosti povezane z iranskimi zavezniki in izraelskimi operacijami. Prav vključitev Libanona v besedilo memoranduma kaže, da dogovor ni namenjen samo zaustavitvi neposrednih napadov med Washingtonom in Teheranom, temveč širši regionalni umiritvi.

Hormuška ožina v središču dogovora

Eden ključnih razlogov za hiter diplomatski preboj je bila Hormuška ožina, ena najpomembnejših pomorskih poti za svetovno oskrbo z nafto in plinom. Zaradi vojne, miniranja, vojaških ovir in ameriške pomorske blokade se je promet skozi ožino močno zmanjšal, kar je povzročilo resno energetsko negotovost.

Po memorandumu morajo ZDA začeti odpravljati pomorsko blokado takoj po podpisu, popolnoma pa jo morajo končati v 30 dneh. Iran se zavezuje, da bo omogočil varen prehod trgovskih ladij med Perzijskim in Omanskim zalivom. Plovba naj bi se začela takoj, polna obnovitev prometa pa je predvidena v 30 dneh, ko bodo odstranjene tehnične in vojaške ovire ter izvedeno razminiranje.

Iran se je zavezal, da bo prehod trgovskim ladjam brezplačno omogočal 60 dni. O prihodnjem upravljanju Hormuške ožine naj bi Teheran vodil pogovore z Omanom in drugimi obalnimi državami Perzijskega zaliva.

Sankcije, nafta in zamrznjeno iransko premoženje

V memorandumu so zapisane tudi obsežne ameriške zaveze glede sankcij. ZDA se obvezujejo, da bodo v okviru končnega dogovora odpravile sankcije proti Iranu, vključno z ameriškimi enostranskimi sankcijami in ukrepi, povezanimi z Združenimi narodi.

Do končnega dogovora naj bi ameriško finančno ministrstvo izdalo izjeme za izvoz iranske surove nafte, naftnih proizvodov in povezanih storitev, vključno z bančnimi transakcijami, zavarovanjem in prevozom. To pomeni, da bi se Iran lahko hitro vrnil na svetovni naftni trg.

Dogovor predvideva tudi sprostitev zamrznjenih ali omejenih iranskih sredstev. Postopki za njihovo uporabo naj bi bili dogovorjeni med pogajanji, sredstva pa naj bi bila na voljo za plačila končnim prejemnikom, ki jih določi iranska centralna banka.

300 milijard dolarjev za obnovo Irana

Med najbolj odmevnimi točkami memoranduma je ameriška zaveza, da bo skupaj z regionalnimi partnerji pripravila načrt za obnovo in gospodarski razvoj Irana v vrednosti najmanj 300 milijard dolarjev. Mehanizem izvajanja tega načrta mora biti določen v končnem sporazumu.

Ta del dogovora je politično občutljiv. Za Iran predstavlja pomembno gospodarsko spodbudo po vojni in letih sankcij, za kritike v ZDA pa vprašanje, ali dogovor Teheranu ponuja preveč v zameno za premalo takojšnjih varnostnih jamstev.

Jedrski program ostaja največje odprto vprašanje

Iran v memorandumu ponovno potrjuje, da ne bo pridobil ali razvijal jedrskega orožja. ZDA in Iran se ob tem zavezujeta, da bosta rešila vprašanje iranskih zalog obogatenega jedrskega materiala. Minimalna predvidena metoda je redčenje materiala na iranskem ozemlju pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo.

Kljub temu dokument najtežja vprašanja pušča za nadaljnja pogajanja. Med njimi so obseg iranskega bogatenja urana, prihodnje jedrske potrebe Irana in nadzorni mehanizmi. Do končnega sporazuma naj bi Iran ohranil trenutno stanje svojega jedrskega programa, ZDA pa se zavezujejo, da ne bodo uvedle novih sankcij ali dodatno nameščale sil v regiji.

Zakaj je bil sporazum mogoč zdaj?

Dogovor je nastal v trenutku, ko so vojaški in gospodarski stroški vojne postali previsoki za vse strani. ZDA so bile pod pritiskom zaradi nevarnosti širše regionalne vojne in motenj v svetovni oskrbi z energenti. Iran je bil pod pritiskom sankcij, vojaških napadov in gospodarske izčrpanosti. Regionalne države pa so bile najbolj zaskrbljene zaradi Hormuške ožine, saj bi dolgotrajna zapora te poti ogrozila svetovni trg nafte in plina.

Pakistan je v teh okoliščinah prevzel vlogo posrednika. Memorandum zato nosi ime po Islamabadu, kjer je bila po navedbah diplomatov oblikovana ena od ključnih različic besedila. Pogajanja o končnem sporazumu naj bi se nadaljevala v Švici.

Krhek dogovor z velikimi tveganji

Čeprav je podpis memoranduma največji diplomatski premik med Washingtonom in Teheranom v zadnjih letih, dogovor ostaja krhek. V 60 dneh bo treba rešiti vprašanja, ki so desetletja obremenjevala odnose med državama: jedrski program, sankcije, zamrznjeno premoženje, iranska vloga v regiji in varnost plovbe skozi Hormuško ožino.

Dogovor predvideva tudi poseben izvršni mehanizem za spremljanje izvajanja memoranduma in poznejšega končnega sporazuma. Brez učinkovitega nadzora bi lahko že manjša kršitev premirja ali spor glede sankcij ponovno sprožila spopade.

Za zdaj pa memorandum pomeni pomemben preobrat: orožje naj bi utihnilo, Hormuška ožina naj bi se znova odprla, Iran naj bi se postopoma vračal na naftni trg, ZDA in Iran pa imata 60 dni časa, da začasno prekinitev vojne spremenita v trajnejši politični dogovor.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

<p>The post Vojne je konec! To je 14 točk sporazuma med Iranom in ZDA, ponoči podpisano first appeared on NaDlani.si.</p>