Vojna z Iranom udarila v gnojila, svet pa trepeta pred dražjo hrano

Napetosti na Bližnjem vzhodu se ne poznajo le pri nafti, ampak vse bolj tudi pri hrani. Zaradi vojne z Iranom, dražje energije in motenj v prometu skozi Hormuško ožino se zaostruje kriza na trgu gnojil, kar vzbuja strah pred slabšimi letinami in novim valom rasti cen hrane.

Bruselj: Vojna z Iranom je odprla novo fronto svetovne negotovosti. Tokrat ne gre le za orožje, nafto in geopolitiko, ampak za nekaj povsem vsakdanjega, hrano. Motnje v dobavi in skok cen energentov so pretresli trg gnojil, brez katerih sodobno kmetijstvo težko ohranja pridelek na običajni ravni.

Kriza, ki se danes začne pri gnojilih, jutri pa lahko konča na trgovskih policah

Jedro problema je preprosto. Dušična gnojila so tesno povezana z zemeljskim plinom, zato vsako draženje energije hitro udari tudi po kmetijstvu. Ob tem je Hormuška ožina eno ključnih prometnih ozkih grl za svetovno trgovino z gnojili, zato že manjša motnja povzroči val podražitev in negotovosti. FAO opozarja, da so posebej ranljive države, ki so močno odvisne od uvoza, med njimi Bangladeš, Egipt, Sudan in več delov podsaharske Afrike.

Evropa za zdaj ne trpi pomanjkanja v enaki meri kot del Azije ali Afrike, vendar skrbi naraščajo predvsem zaradi prihodnjih setev. Če bodo kmetje zaradi visokih stroškov uporabili manj gnojil, lahko to že v naslednji sezoni pomeni nižje donose, manj žita na trgu in dodatne pritiske na cene hrane. Tudi Svetovna banka opozarja, da bi se energetski šok lahko letos močno prelil v širšo podražitev osnovnih surovin.

Strah ni pretiran, ker posledice prihajajo z zamikom

Največja nevarnost te krize je prav v tem, da ne udari takoj. Trgovske police danes še niso prazne, toda odločitev o manjši uporabi gnojil se lahko čez nekaj mesecev pokaže v slabših letinah in dražji hrani. Prav zato se vse glasneje sliši opozorilo, da bo vojna z Iranom morda najmočneje prizadela prav tiste, ki so od svetovnega trga hrane najbolj odvisni.

Pripravil: J.P.

Vir: Euronews