Vojaki za sabo pustili tudi več verskih objektov

Walk of Peace – od grozot prve svetovne vojne do zgodbe o sobivanju in spoštovanju je bil naslov srečanja, ki je v okviru festivala èStoria potekalo v EPICentru v Novi Gorici. Naslov je dobro povzel bistvo predavanja, ki ga je pripravilo šest poznavalcev dogajanja med prvo svetovno vojno: Damjana Fortunat Črnologar, Luca Piacquadio, Uroš Košir, Roberto Todero, Vinko Avsenak in Petra Svoljšak.

Predavatelji so predstavili vojaške verske objekte, ki so nastali v soški dolini med prvo svetovno vojno. Uvodoma je zgodovinarka Petra Svoljšak poudarila, da Pot miru ohranja dediščino vojnih grozot, ki so se dogajale v Posočju, hkrati pa opozarja na pomen miru in sobivanja, da se podobne tragedije ne bi nikoli več ponovile. Vojaški verski objekti so bili prostori utehe za vojake različnih narodnosti in veroizpovedi. Ogled ohranjenih vojnih ostalin nam po njenih besedah omogoča boljše razumevanje preteklosti in hkrati ponuja številne dragocene nauke za prihodnost.

Cerkvica postala znamenitost

Damjana Fortunat Črnologar iz Tolminskega muzeja je spregovorila o znameniti cerkvici Svetega Duha na Javorci, ki so jo leta 1916 v tolminskih hribih zgradili avstro-ogrski vojaki med počitkom po hudih bojih na Mrzlem vrhu in okoliških bojiščih. Dolga leta je bil objekt zapuščen in zanemarjen, pred časom pa so ga temeljito obnovili. Danes velja za eno najpomembnejših turističnih znamenitosti Tolminskega. Občasno v njej potekajo bogoslužja, v zadnjih letih tudi pravoslavni obredi.

Luca Piacquadio, direktor vojnega muzeja v kraju Timau v Karniji je predstavil številne ohranjene ostaline gorskega bojevanja, med katerimi izstopajo italijanska in avstro-ogrska pokopališča, na katerih se nahajajo tudi manjše kapelice, ki so vredne ogleda. Posebej je omenil kapelico na italijanskem pokopališču, katere notranjost je s poslikavami okrasil znani beneški slikar Pietro Fragiacomo.

Doktor arheoloških znanosti Uroš Košir se je posvetil Ruski kapelici pod Vršičem. Ta izjemen spomenik so leta 1916 zgradili ruski vojni ujetniki med gradnjo ceste čez prelaz Vršič. Pri gradnji ceste je sodelovalo med pet in deset tisoč ujetnikov. Večinoma je šlo za Ruse, sicer so bili med njimi tudi Srbi in Italijani. Zemljišče, na katerem stoji kapelica, je pred časom odkupila Ruska federacija.

Zanimivo je bilo tudi poročanje tržaškega raziskovalca Roberta Todera. Pred kratkim so na območju islamskega pokopališča pri Sveti Soboti pri Trstu naključno odkrili sedem enakih in zanemarjenih nagrobnih kamnov neznanega izvora. Po odstranitvi mahu in drugih oblog so ugotovili, da gre za grobove muslimanskih vojakov. Raziskave so pokazale, da so v treh grobovih pokopani bosanski vojaki, v štirih pa ruski vojni ujetniki islamske veroizpovedi, najverjetneje z območja današnjega Kazahstana ali Turkmenistana. Todero je ob tem izrazil željo, da bi na avstro-ogrskih vojaških pokopališčih na Krasu poleg križev ustrezno označili tudi pripadnike drugih veroizpovedi.

Odkrili so jo pred kratkim

Kot zadnji je nastopil ljubljanski raziskovalec Vinko Avsenak, sicer član Društva soška fronta. Predstavil je manjšo muslimansko džamijo, namenjeno bošnjaškim vojakom, ki je stala v Logu pod Mangartom. Zanjo se je izvedelo šele pred kratkim, ko so bile odkrite fotografije tega verskega objekta. Raziskave so pokazale, da je bila džamija dokončana poleti leta 1917 in je svojemu namenu služila le kratek čas. Že oktobra istega leta je po preboju avstro-ogrske vojske pri Kobaridu fronta napredovala do reke Piave. Objekt, zgrajen iz lesa in lepenke, so domačini pozneje razstavili, material pa uporabili za obnovo hiš in gospodarskih poslopij. Muslimanska skupnost v Sloveniji si želi obnoviti objekt, vendar ne domačini in niti spomeniško varstvo niso pristali na zamisel, kajti po njihovi oceni tak objekt ne sodi v alpski svet Slovenije. Po drugi strani strani bi bila dobrodošla spominska tabla z večjezičnim opisom objekta.