Voditelji EU dva tedna po Trumpovi vrnitvi o odnosih z ZDA in evropski obrambi (ozadje)

Voditelji držav članic EU se bodo v ponedeljek – natanko dva tedna po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo – sestali na neformalnem srečanju v Bruslju, v ospredju katerega bo prihodnost evropske obrambe. Razpravljali bodo o krepitvi obrambnih zmogljivosti, njihovem financiranju in partnerstvih, predvsem z ZDA, Veliko Britanijo in zvezo Nato.

Predsedniki vlad in držav članic EU, med njimi premier Robert Golob, se bodo v ponedeljek v palači Egmont v središču Bruslja sestali na neformalnem srečanju, katerega namen je opraviti razpravo brez sprejemanja skupne izjave ali sklepov.

Kot je predsednik Evropskega sveta Antonio Costa zapisal v vabilu voditeljem, bodo pripravili podlago za prihodnje odločitve na področju obrambe in podali smernice Evropski komisiji, ki za sredino marca pripravlja belo knjigo o evropski obrambi. Voditelji bodo o tej temi znova razpravljali na junijskem rednem zasedanju, ki bo sledilo vrhu zveze Nato v Haagu.

Prva ponedeljkova razprava voditeljev sedemindvajseterice, ki se jim bo kot običajno pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo po napovedih namenjena trenutnim geopolitičnim razmeram, predvsem odnosom med EU in ZDA pod vodstvom republikanca Donalda Trumpa.

Evropska stran Atlantika je med drugim zaskrbljena zaradi Trumpovih izjav o zavzetju danskega avtonomnega ozemlja Grenlandija, pri čemer ameriški predsednik ne izključuje možnosti uporabe vojaške sile. Številne evropske države, pa tudi predsednik Evropskega sveta so pri tem izrazili podporo Koebenhavnu.

Poleg tega se ob Trumpovi vrnitvi v Belo hišo porajajo vprašanja o pristopu Washingtona do ruske agresije na Ukrajino, predvsem glede morebitnih Trumpovih prizadevanj za rešitev konflikta in nadaljnje vojaške pomoči Ukrajini.

Obenem novi ameriški predsednik od zaveznic v Natu zahteva bistveno povečanje izdatkov za obrambo, meni, da bi morale za obrambo namenjati pet odstotkov svojega bruto domačega proizvoda (BDP).

Sodelovanje z ZDA v okviru zveze Nato, v kateri je tudi 23 članic EU, bo po pričakovanjih ena od tem pogovora ob kosilu, na katerem se bo voditeljem EU pridružil generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Posvetili se bodo sodelovanju med EU in Natom.

Po kosilu se bodo predsedniki vlad in držav članic unije po navedbah uradnikov EU posvetili še prihodnosti evropske obrambe, predvsem krepitvi obrambnih zmogljivosti, pa tudi njihovemu financiranju.

V razpravi o obrambnih zmogljivostih naj bi govorili predvsem o tem, katerim področjem bi morali zaradi pomena za kolektivno varnost EU dati prednost in kako to sploh določiti.

S tem je močno povezano vprašanje financiranja na ravni EU, tako z izkoriščanjem zasebnega kapitala prek instrumentov Evropske investicijske banke (EIB), kot uporabo evropskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira (MFF).

Voditelji 19 držav članic so v četrtkovem pismu, naslovljenem na Costo, poljskega premierja Donalda Tuska in predsednico EIB Nadio Calvino, pozvali k prilagoditvi politike financiranja EIB, da bi bilo za varnost in obrambo na razpolago več sredstev. Skupina EIB je lani za projekte, ki jih je mogoče uporabiti tako v civilne kot vojaške namene, namenila milijardo evrov, letos pa namerava enkrat več.

V pismu, pod katerega so se med drugim podpisali voditelji Nemčije, Francije, Italije in Španije, so se zavzeli še za ponoven pregled projektov, ki jih EIB v skladu s trenutno politiko ne financira. Med temi sta orožje in strelivo.

Slovenski premier Robert Golob se pozivu ni pridružil. Slovenija je sicer še daleč od cilja dveh odstotkov BDP za obrambo, lani je glede na zadnje podatke namenila okoli 1,35 odstotka BDP, letos pa namerava nameniti 1,5 odstotka. Dva odstotka naj bi dosegla šele leta 2030.

Med ključnimi naložbami je predvideni nakup osemkolesnikov za dve bataljonski bojni skupini Slovenske vojske. Vlada je v četrtek dala zeleno luč za nadaljevanje nakupa finskih osemkolesnikov patria.

Kot je sicer v vabilu voditeljem zapisal predsednik Evropskega sveta, bodo ponedeljkove razprave temeljile na dveh načelih. Prvo je, da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo obrambo. Po mnenju Coste mora postati odpornejša, učinkovitejša in bolj avtonomna, pa tudi bolj zanesljiv varnostni in obrambni akter. “S tem bo postala tudi močnejši transatlantski partner, med drugim v okviru Nata,” je poudaril Costa.

Drugo načelo pa je, da bodo za svoje oborožene sile vedno odgovorne države članice, pri čemer morajo tesneje sodelovati na evropski ravni. S tem bodo namreč znižale stroške nabav vojaške opreme in orožja, izboljšale interoperabilnost ter zagotovile stabilno in dolgoročno povpraševanje, kar bo dalo gotovost evropski industriji.

Povečanje naložb v obrambo pa bi moralo po mnenju Coste prispevati tudi h konkurenčnosti evropskega gospodarstva v širšem smislu ter povezanosti EU. Krepitev evropske obrambe je tako treba upoštevati pri vseh relevantnih politike unije.

Prvo srečanje po Trumpovi vrnitvi bodo voditelji držav članic zaključili z delovno večerjo, na kateri se jim bo pridružil britanski premier Keir Starmer. Tudi v ospredju prvega srečanja sedemindvajseterice z britanskim premierjem po brexitu, od katerega je v petek minilo pet let, bo obrambno sodelovanje. Kmalu naj bi sicer organizirali tudi prvi vrh EU-Združeno kraljestvo po britanskem izstopu iz unije.