3 days ago
28
ARTICLE AD
Voda je v Sloveniji že dolgo vir, ki ga jemljemo kot samoumevnega. A to se bo kmalu spremenilo. Z letom 2026 bo uveden nov davek, ki bo prizadel vse večje porabnike naravne vode. Medtem ko gospodinjstva ostajajo izvzeta, se kmetijstvo, industrija in pivovarne že soočajo z vprašanji, kako bo nova regulacija vplivala na njihovo delovanje.
V Sloveniji se pripravlja sprememba, ki bo marsikomu povzročila precej sivih las — še posebej tistim, ki za svoje delo potrebujejo vodo iz naravnih virov.
- Z letom 2026 naj bi začel veljati nov sistem plačila za t. i. vodno pravico. Gre za dajatev, ki bo zavezovala vse večje porabnike vode, kot so kmetje, pivovarji, polnilnice in zdravilišča.
Resda se govori o spodbujanju trajnostne rabe vode, a ljudje niso najbolj zadovoljni. Sprašujejo se, ali je to še en izmed ukrepov, ki bo dodatno siromašil že tako minimalne dobičke nekaterih.
Vir: unsplash.com- Z letom 2026 naj bi začel veljati nov sistem plačila za t. i. vodno pravico.Vodna pravica
Kaj sploh pomeni “plačilo za vodno pravico“?
Kako bo to izgledalo v praksi? Vsi, ki imajo dovoljenje za črpanje vode (reke, podtalnica ali zajetja) bodo plačevali znesek glede na pravico do določene količine vode, Ne pa na porabo. Torej – porabiš ali ne, vseeno plačaš..
To je tisto, kar najbolj bode v oči.
- Kmet, ki ima dovoljenje za namakanje, bo moral plačati, tudi če je bilo leto sušno in vode sploh ni mogel uporabiti.
- Pivovarna, ki črpa vodo za proizvodnjo, bo plačala po izračunu, ki ne upošteva dejanske porabe, ampak zgolj dovoljenje. In to je za mnoge nesprejemljivo.
Voda – Davek?
Gotovo ima prste vmes Evropska Komisija – Že leta opozarja, da Slovenija ne zaračunava porabe vode ne način, ki ga Evropska komisija želi.
- V kolikor se zakonodaja na bo spremenila, bo velika verjetnost, da izgubimo del sredstev iz kohezijskega sklada.
Direkcija za vode je zato pripravila sistem, ki naj bi bil bolj pregleden in pravičen. Po njihovih besedah gre za korak k bolj odgovorni rabi vode. Voda je — kot pravijo — omejen in dragocen vir.
A tisti, ki bodo morali ta davek plačevati, se sprašujejo, ali je sistem res pravičen.
Vir: unsplash.com- Pivovarna Greengold iz Savinjske doline je prejela informativni izračun, po katerem naj bi letno plačala okoli 3200 evrov. Za majhno podjetje je to velik strošekKdo bo prizadet?
Najbolj glasni so bili mali pivovarji.
- Pivovarna Greengold iz Savinjske doline je prejela informativni izračun, po katerem naj bi letno plačala okoli 3200 evrov. Za majhno podjetje je to velik strošek. „To je več kot dve mesečni plači za našega zaposlenega,“ so zapisali v odzivu.
- Kmetje opozarjajo, da bo davek prizadel predvsem tiste, ki že zdaj delajo v težkih pogojih. Namakalni sistemi so nujni za preživetje pridelkov, še posebej v sušnih letih. Če bo treba plačevati tudi takrat, ko vode ni mogoče uporabiti, bo to za marsikoga pomenilo konec dejavnosti.
- Zdravilišča in polnilnice pitne vode se prav tako sprašujejo, kako bo davek vplival na njihove cene storitev. Bo to pomenilo dražje vstopnice, dražjo vodo v trgovinah? In ali bo to vplivalo na dostopnost za navadne ljudi?
Kaj pa gospodinjstva?
Za zdaj velja, da gospodinjstva ne bodo zavezana plačilu. Voda iz pipe bo ostala po trenutni ceni, saj gre za vodo iz javnega vodovoda, ki je že regulirana.
- A nekateri se bojijo, da je to le začetek — in da se bodo spremembe sčasoma dotaknile tudi običajnih uporabnikov.
Vir: unsplash.com – Davek ne bo veljal za gospodinjstva. Voda iz pipe bo ostala po trenutni ceni, saj gre za vodo iz javnega vodovoda, ki je že regulirana.Kam bo šel zbrani denar?
Po uradnih informacijah naj bi sredstva, zbrana z novim davkom, šla za:
- vzdrževanje vodne infrastrukture,
- monitoring kakovosti vode
- razvoj trajnostnih projektov.
A brez jasne transparentnosti in nadzora obstaja bojazen, da bo denar končal v proračunskih luknjah, ne pa tam, kjer bi dejansko koristil naravi.
Je ukrep res potreben?
Z vidika okoljske politike je odgovor pritrdilen. Voda je omejen vir, in čeprav je Slovenija bogata z vodnimi viri, to ne pomeni, da jih lahko izkoriščamo brez omejitev.
- Cena je eden od načinov, kako spodbuditi premišljeno rabo.
A sistem, kot je trenutno zastavljen, ni prilagodljiv. Ne upošteva posebnosti posameznih dejavnosti, ne dopušča izjem v primeru naravnih nesreč ali suš. In to je tisto, kar najbolj moti prizadete.
Kaj sledi?
- Gospodarska zbornica že zbira pripombe podjetij.
- Kmetijske organizacije pripravljajo predloge za spremembe.
- Mediji opozarjajo na posledice za lokalna okolja. In čeprav je do uvedbe še več kot leto dni, se zdi, da bo razprava o davku na vodo še dolgo vrela.
Za zdaj ostaja jasno le eno: voda bo dobila ceno.
In ta cena bo imela posledice. Tako za gospodarstvo, za okolje, in za zaupanje v sistem.
Če povzamemo:
- Uvedba davka na vodo je več kot le nova postavka v proračunu. Gre za vprašanje odnosa do naravnih virov, pravičnosti med uporabniki in sposobnosti države, da ukrepe izpelje premišljeno in pregledno.
- Čeprav je cilj ukrepa okoljsko naravnan in usklajen z evropskimi smernicami, se zdi, da je bil pripravljen brez dovolj posluha za tiste, ki vodo dejansko potrebujejo za preživetje.
- Kmetje, mali proizvajalci in lokalna podjetja ne nasprotujejo trajnostni rabi vode — nasprotujejo pa sistemu, ki ne upošteva realnosti na terenu.
- Plačevati za nekaj, kar morda sploh ne uporabiš, je težko sprejemljivo. In če se država ne bo odzvala na njihove pomisleke, bo davek na vodo postal simbol oddaljenosti politike od vsakdanjega življenja. Voda je skupna dobrina.
A če želimo, da ostane dostopna in pravično upravljana, moramo najti ravnotežje med varovanjem okolja in zaščito tistih, ki z vodo živijo in delajo. Pravična rešitev ne bo nastala v pisarni, temveč v dialogu — z ljudmi na terenu.
Pripravila AK
Viri:
GOV.SI
nova24tv.si
rtvslo.si
unsplash.com
The post Voda bo obdavčena. Kdo bo plačal davek? first appeared on NaDlani.si.
English (US)