Vlada v načrt razvojnih programov uvrstila operacijski in intenzivni blok v SB Izola

Direktor SB Izola Radivoj Nardin je v izjavi po obisku predsednika vlade Roberta Goloba in ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel v SB Izola poudaril, da je operacijski blok zadnja zadeva, ki jo je še potrebno urediti v bolnišnici. Ob tem se je vladi zahvalil za razumevanje in obisk v eni “bolj urejenih in uspešnih bolnišnic”.

SB Izola je sicer ena od bolnišnic s kumulativnim presežkom, Nardin pa je uspešno poslovanje pripisal sledenju modernim trendom, uporabi sodobne tehnologije in pripadnosti zaposlenih.

“Z velikim veseljem lahko potrdim, da je vlada potrdila najambicioznejši načrt v bolnišnici Izola. To je nov operacijski blok, kjer bo država pomembno sofinancirala investicijo in jo bomo skupaj, verjamem, tudi uspešno izvedli. Vse z namenom, da bo lahko vsak od nas, če bo to potreboval, ne da bi se oziral na svoj materialni status, prišel do kvalitetne zdravstvene storitve,” je po obisku povedal Golob.

Prevolnik Rupel je dodala, da je vesela, da bodo pacienti zaradi investicije lahko deležni boljše oskrbe.

Predmet investicije obsega gradbena, obrtna in inštalacijska dela ter dobavo in montažo medicinske opreme.

Novi prostori za centralni operacijski blok v skupni površini približno 1900 kvadratnih metrov so predvideni na obstoječi lokaciji in zajemajo tudi sedanje prostore enote intenzivne terapije. V nov operacijski blok bodo umestili vsaj pet klasičnih operacijskih dvoran in dve hibridni operacijski dvorani z angiografom s spremljajočimi prostori.

Nove prostore za enoto intenzivne terapije v skupni površini približno 900 kvadratnih metrov pa bodo uredili na lokaciji sedanje porodnišnice. V delu območja bodo uredili dnevno bolnišnico za šest pacientov.

Ocenjena vrednost investicije je 34.480.952 evrov z DDV. Od tega bo urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu sofinanciral 25.364.447 evrov, preostanek pa bo zagotovila SB Izola.

V izjavi je Golob ponovil, da je zdravstvo prva prioriteta te vlade od prvega dne in da bo “tako tudi ostalo v naslednjem mandatu”. Ob reformi o razmejitvi zdravstva pa so po njegovih besedah zelo pomembna tudi prizadevanja na kadrovskem področju, med drugim načrtujejo začetek izvajanja novega študijskega programa medicine na Univerzi na Primorskem.

Prevolnik Rupel pa je na vprašanje o uvedbi proporcionalnega zdravstvenega prispevka dejala, da so naredili veliko študij, kako bi prispevek spremenili v bolj solidarnega, a za zdaj niso našli optimalne variante. “Vemo pa, da je najboljša možnost, da se priključi kar prispevku za obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar je to treba ustrezno uravnati v okviru celotne davčne reforme oziroma v zakonu o prispevkih za socialno varnost,” je povedala. Po njenih besedah to v tem mandatu verjetno ne bo mogoče, ker DZ zaključuje delo, “ni pa to tako enostavna stvar, kot se na prvi pogled zdi”.