Vlada pred odhodom znova zateguje pas: koga bo doletel največji udarec?

Odhajajoča vlada želi še pred dokončnim slovesom zarezati v javno porabo in primanjkljaj spraviti pod mejo treh odstotkov BDP. Minister Klemen Boštjančič pravi, da ne gre za »linearno rezanje«, a številka je velika: 370 milijonov evrov.

Vlada tik pred odhodom še nad javne finance

Vlada, ki opravlja tekoče posle, želi pred odhodom narediti še eno večjo potezo. Na današnji seji se je seznanila z naborom ukrepov, s katerimi bi proračunski uporabniki poiskali finančne rezerve in pomagali znižati letošnji javnofinančni primanjkljaj. Po aprilskih projekcijah naj bi primanjkljaj letos dosegel 3,4 odstotka BDP, vlada pa ga želi znižati na 2,9 odstotka. Razlika se morda na papirju zdi majhna, a v resnici pomeni velik finančni poseg: skupaj kar 370 milijonov evrov.

Boštjančič: »Nismo zelo daleč od številke«

Finančni minister Klemen Boštjančič, ki prav tako opravlja tekoče posle, je po seji vlade dejal, da proračunski uporabniki z dosedanjimi predlogi niso daleč od cilja. Približno polovica resorjev je konkretne ukrepe že predlagala, preostali imajo čas še do ponedeljka. Vlada naj bi ukrepe dokončno potrjevala prihodnji četrtek, ko bodo znane tudi natančnejše številke. Boštjančič je ob tem poudaril, da ne gre za razgradnjo socialne države, temveč za »začasno in ciljno usmerjeno prilagoditev javne porabe«.

Finančni minister Klemen Boštjančič je po seji vlade pojasnil, da odhajajoča vlada išče 370 milijonov evrov rezerv za znižanje primanjkljaja; vir: Facebook

Največji rez naj bi doletel obrambo

Od skupnih 370 milijonov evrov naj bi 120 milijonov prišlo iz višjih prihodkov pri davku od dohodkov pravnih oseb, saj je bilo poslovanje podjetij lani dobro. Preostalih 250 milijonov evrov pa naj bi država poiskala z znižanjem odhodkov po ministrstvih in pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Največji del prilagoditev naj bi padel na obrambno področje, in sicer približno 100 milijonov evrov. To je podatek, ki bo skoraj zagotovo sprožil vprašanja, zlasti v času, ko se veliko govori o varnosti, vojski in zavezah do zveze Nato.

Zakaj je primanjkljaj sploh narasel?

Boštjančič pravi, da do višje projekcije primanjkljaja ni pripeljala ena sama odločitev, temveč več dejavnikov. Med njimi je omenil zvišanje minimalne plače in z njo povezanih transferjev, višje stroške zdravstvene blagajne, hitrejše črpanje kohezijskih sredstev, uvedbo zimskega regresa ter stroške, povezane s Premogovnikom Velenje. Odhajajoči minister vztraja, da je vlada javne finance vodila odgovorno. A politično vprašanje ostaja: ali gre za pravočasno stabilizacijo ali za popravljanje računov tik pred odhodom? Odgovor bo bolj jasen prihodnji teden, ko bodo številke stopile iz vladnih map in postale konkreten načrt.

Pripravil: I.M.

VIr: Forbes, STA, Facebook