Vlada potrdila zakon o tujcih: Združevanje družin šele po treh letih

Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o tujcih, ki prinaša zaostritev pogojev za prebivanje in združevanje družin tujih državljanov v Sloveniji.

Med ključnimi spremembami so podaljšanje obdobja, po katerem lahko tujci k sebi pripeljejo družinske člane, višje zahteve glede finančnih sredstev in strožji pogoji za učenje slovenskega jezika.

Ena najpomembnejših sprememb zadeva združevanje družin državljanov tretjih držav. Po predlagani zakonodaji bodo morali tujci v Sloveniji zakonito prebivati najmanj tri leta, preden bodo lahko uveljavljali pravico do združitve družine. Doslej je za to zadostovalo eno leto zakonitega prebivanja. Enako triletno obdobje bo veljalo tudi za tujce s priznano subsidiarno zaščito, pri čemer predlog predvideva izjemo za mladoletnike brez spremstva.

Za prebivanje v Sloveniji bodo morali imeti več denarja

Vlada predlaga tudi občutno zvišanje finančnega praga za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Zahtevana višina zadostnih sredstev za preživljanje se bo s sedanjih 507,43 evra zvišala na 1.014,86 evra, kar predstavlja dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka.

Strožji finančni pogoji bodo veljali tudi pri združevanju družinskih članov. Pri izračunu potrebnih sredstev se bodo še naprej uporabljala merila iz zakonodaje o socialnovarstvenih prejemkih, vendar bo izhodiščni znesek dvakrat višji kot doslej.

Spremembe se obetajo tudi na področju vključevanja tujcev v slovensko družbo. Predlog predvideva zvišanje zahtevane ravni znanja slovenskega jezika, programi učenja slovenščine in spoznavanja slovenske družbe pa za državljane tretjih držav ne bodo več povsem brezplačni. Država bo po novem krila 60 odstotkov cene programa, preostanek pa bodo morali plačati udeleženci.

Ljubljana, Azilni dom Vič.

Spremembe tudi pri azilni in migracijski politiki

Vlada je potrdila še predlog zakona o implementaciji evropskega pakta o migracijah in azilu. Ta med drugim ureja obvezno preverjanje državljanov tretjih držav ob prihodu na zunanje meje Evropske unije, izvajanje azilnih postopkov na meji, vračanje tujcev in določanje odgovornosti držav članic za obravnavo prošenj za mednarodno zaščito.

Predvideni so tudi ukrepi za omejevanje gibanja prosilcev za azil, pravila za ravnanje v kriznih razmerah in okrepljeno varstvo ranljivih skupin.

S spremembami zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb želi vlada med drugim omejiti sekundarna gibanja upravičencev med državami članicami EU. Pri dodeljevanju pomoči se bo zato upoštevalo tudi obdobje, v katerem je imela oseba začasno zaščito priznano v drugi državi članici.

Skoraj 1,9 milijarde evrov za zdravstvo

Na isti seji je vlada obravnavala še več drugih zakonodajnih predlogov. Za investicije v slovensko zdravstvo v obdobju med letoma 2026 in 2036 je predvidela 1,873 milijarde evrov, namenjenih predvsem prenovi zdravstvene infrastrukture, nakupu opreme in digitalizaciji.

Potrdila je tudi spremembe zakona o maturi, s katerimi se ponovno uvaja poklicna matura iz štirih predmetov, ter predlog sprememb upravnih taks, ki spodbuja elektronsko vročanje dokumentov.

Vlada je ustanovila še Urad za decentralizacijo in debirokratizacijo, za vršilko dolžnosti šefa vladnega protokola pa imenovala Iris Kociper Haas, nekdanjo direktorico in namestnico direktorja JGZ Brdo.

A. S.