Vlada Janeza Janše udarila z močnim, razvojnim proračunom: več za občine in investicije, primanjkljaj pod 3 odstotke, novih davkov ne bo

Več denarja za investicije, višja povprečnina občinam, hitrejše črpanje evropskih sredstev in primanjkljaj pod evropsko mejo treh odstotkov BDP. Vlada je potrdila proračunska dokumenta za leti 2027 in 2028, premier Janez Janša pa ob tem napoveduje še nekaj, kar bo zagotovo sprožilo burno razpravo: prestrukturiranje javnega sektorja in zmanjševanje birokracije. Portal GOV.SI

Za leto 2027 država načrtuje približno 17 milijard evrov prihodkov in 19,4 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi znašal 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Leta 2028 naj bi se znižal še precej bolj, na približno 2 odstotka BDP. Portal GOV.SI

To je pomembna meja. Evropska fiskalna pravila kot referenčno vrednost določajo tri odstotke BDP, zato želi vlada pokazati, da lahko hkrati povečuje razvojne izdatke in javne finance zadrži pod nadzorom.

Več denarja za občine in investicije

Vlada proračun predstavlja kot izrazito razvojno naravnan. Premier Janša je ob njegovi predstavitvi izpostavil več investicij, višjo povprečnino občinam in pospešeno črpanje evropskih sredstev. Že za leto 2026 je bila po dogovoru z občinskimi združenji določena rekordna povprečnina v višini 835 evrov, prihodnja proračuna pa nadaljujeta poudarek na decentralizaciji in razvoju. Portal GOV.SI

V ospredju ostajajo tudi evropska sredstva. Pri njih je časa vse manj, saj se zaključujejo posamezna obdobja črpanja iz evropskih mehanizmov, zato bo pomembno predvsem to, koliko načrtovanega denarja bo Slovenija dejansko uspela pretvoriti v ceste, infrastrukturo, razvojne projekte in druge investicije.

Janša: Prejšnja vlada je pustila račun brez kritja

Premier je bil precej oster do predhodne oblasti. Po njegovih besedah je prejšnja vlada sprejemala obveznosti, za katere ni zagotovila ustreznega financiranja, zamujala pri črpanju evropskih sredstev ter ustvarila razkorak med mednarodnimi zavezami Slovenije in denarjem, potrebnim za njihovo izvajanje.

Janša je ob predstavitvi proračuna navedel 3,9-odstotni primanjkljaj BDP, ki naj bi ga sedanja oblast podedovala. To je politična ocena sedanje vlade glede prevzetega javnofinančnega položaja, medtem ko je novi proračunski cilj za leto 2027 uradno postavljen pri 2,9 odstotka BDP. Portal GOV.SI

»Pod to vlado ne bo nobenega novega davka«

Med politično najmočnejšimi sporočili proračuna je tudi obljuba glede davkov. »Pod to vlado ne bo nobenega novega davka,« je poudaril Janša. Minister za finance Andrej Šircelj je ob potrditvi dokumentov prav tako navedel, da nova proračuna ne uvajata novih davkov. Portal GOV.SI

Vlada svojo gospodarsko politiko povezuje tudi z interventnim oziroma razvojnim zakonom, za katerega trdi, da bi gospodarstvu omogočil dodatne razbremenitve in povečal razvojni potencial. Mednarodni denarni sklad sicer za Slovenijo letos in prihodnje leto pričakuje krepitev gospodarske rasti, vendar hkrati opozarja na tveganja, predvsem šibko produktivnost, staranje prebivalstva in možnost zamud pri reformah ter investicijah. imf.org

Preveč ljudi na enem mestu, premalo na drugem

Toda največ političnega prahu utegne dvigniti drugi del vladnega načrta. Septembra je vlada odprla vprašanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Janša poudarja, da Slovenija po eni strani potrebuje več zdravstvenega osebja, ljudi v socialnem varstvu, skrbi za starejše in policistov, po drugi strani pa naj bi bilo na administrativnih področjih zaposlenih preveč ljudi.

Rešitev naj ne bi bila množično odpuščanje. Vlada govori o prerazporejanju kadrov, zmanjšanju birokracije ter prehajanju dela zaposlenih tja, kjer ljudi primanjkuje, tudi v gospodarstvo. Portal GOV.SI

Ekonomist ali pravnik, ki danes opravlja administrativno delo v javnem sektorju, bi po Janševi logiki lahko podobno delo opravljal tudi v podjetju, ki tak kader potrebuje.

O zmanjšanju birokracije bi lahko odločali volivci

Vlada napoveduje tudi možnost posvetovalnega referenduma o prestrukturiranju javnega sektorja in zmanjšanju birokracije. To bi politično precej občutljivo vprašanje preneslo neposredno pred volivce: ali želimo manj administracije, več kadra v storitvah, kjer ga primanjkuje, ter več zaposlenih v gospodarstvu.

Konkretno referendumsko vprašanje in končna ureditev še nista določena, zato je to za zdaj napoved, ne že razpisan referendum.

Razvoj ali samo lepe številke na papirju?

Vladni paket je ambiciozen: več investicij, več sredstev občinam, pospešeno črpanje evropskega denarja, manj birokracije in hkrati primanjkljaj pod tremi odstotki. Na papirju zveni skoraj nevarno razumno. Kar pri državnih proračunih običajno pomeni, da se pravi test začne šele takrat, ko je treba načrte dejansko plačati.

Za leto 2027 je smer določena: 2,9-odstotni primanjkljaj, brez novih davkov in z močnejšim poudarkom na investicijah ter razvoju.

P.O.