Vjesnikova stolpnica: simbol hrvaškega novinarstva, ki ga je pogoltnil ogenj

Vjesnikova stolpnica, Zagreb

V širšem središču Zagreba, na križišču Slavonske avenije in Savske ceste, je desetletja stala stavba, ki je pomenila več kot le poslovni objekt. Vjesnikova stolpnica je bila prepoznaven del mestne silhuete in simbol hrvaškega novinarstva. Zaradi značilne rjavo-oranžne steklene fasade so jo meščani poimenovali čokoladni stolp.

Zgrajena leta 1972 kot sedež časopisnega podjetja Vjesnik je predstavljala ambiciozen arhitekturni in tehnološki projekt tistega časa. Danes pa je njena zgodba zaključena. Po obsežnem požaru novembra 2025 je bila sprejeta odločitev o rušenju, saj je bila konstrukcija preveč poškodovana.

Arhitekturni simbol svojega časa

Stolpnica ima 16 nadstropij in visoko pritličje nad nivojem tal. Skupna višina je 67 metrov, tloris pa ima obliko kvadra s stranicami 14 in 39 metrov. Samonosno ogrodje so sestavljali armiranobetonski stebri, ki so se proti vrhu ožali, povezani z vodoravnimi tramovi, ki so nosili posamezna nadstropja.

Fasada je bila obložena z mat odsevnim steklom oranžne in rjave barve, kar je stavbi dalo značilen videz. Prav ta odsev je prispeval k njenemu vzdevku. Ob gradnji je bila opremljena z napredno opremo za novinarsko delo, med drugim s sistemom pnevmatske pošte in številnimi antenami na strehi.

Stavba je bila del širšega kompleksa z nižjimi objekti, ki so skupaj tvorili medijski center. V času nastanka je veljala za eno tehnološko najnaprednejših poslovnih zgradb v takratni Jugoslaviji. Arhitekt Antun Ulrich se je pri zasnovi zgledoval po newyorškem nebotičniku Lever House, kar je bilo v tistem času drzno in sodobno.

Vzpon časopisnega imperija

Zgodba stolpnice je tesno povezana z razvojem časopisne hiše Vjesnik. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je podjetje pod vodstvom Đura Kladarina hitro širilo. Prostori v Masarykovi ulici so postali pretesni, zato je bil leta 1957 razpisan natečaj za novo zgradbo.

Zmagal je projekt Antuna Ulricha. Zemljišče je bilo odkupljeno leta 1959, gradnja pa se je začela leta 1963 pod vodstvom inženirja Mirka Fijembera. Zaradi finančnih težav je trajala skoraj devet let. Prve redakcije so se v novo stavbo vselile leta 1972.

Vjesnik je bil takrat eden osrednjih medijskih stebrov v regiji. Stolpnica je simbolizirala moč tiska in pomen novinarstva v javnem prostoru. V njej so nastajali časopisi, ki so oblikovali javno mnenje in spremljali politične ter družbene spremembe.

Propad in postopno praznjenje

Po razpadu Jugoslavije in začetku tranzicijskega obdobja se je začel tudi zaton podjetja. Deli Vjesnika so bili izločeni iz matične hiše, v kompleks pa so se začela seliti druga podjetja. Med njimi je bil tudi založnik Europapress holding, danes znan kot Hanza Media.

Leta 2003 se je EPH izselil. Sledila sta Tisak in Večernji list. Po prenehanju izdajanja Vjesnika leta 2012 v stolpnici ni bilo več časopisnih redakcij. Naslednje desetletje je delovala le še tiskarna, nato pa je propadla tudi ta.

Stavba je postopno izgubljala najemnike. Zaradi zastarele infrastrukture in pojavljanja sodobnejših poslovnih objektov v Zagrebu ni bila več privlačna za trg. Razprave o morebitnem rušenju so se pojavljale že prej, vendar so jim številni meščani in urbanisti nasprotovali, saj so stolpnico dojemali kot del mestne identitete.

Leta 2022 je večinski delež objekta odkupila država. V njem je še nekaj časa delovala radijska postaja Laganini FM v 15. nadstropju, poleg tega pa so bili v prostorih shranjeni arhivi več državnih organov, med drugim davčne uprave in nekaterih ministrstev. Veliko nadstropij je ostalo praznih.

Stolpnica, Večernji list

Požar, ki je odločil o usodi

17. novembra 2025 je malo pred polnočjo v 15. nadstropju izbruhnil požar. Ogenj se je prek prezračevalnega sistema hitro razširil navzdol in navzgor ter zajel večino stavbe. Kljub posredovanju gasilcev je bila škoda obsežna. Uničen je bil del arhivskega gradiva, konstrukcija pa je utrpela hude poškodbe.

Po gašenju so statiki pregledali objekt in ugotovili kritične poškodbe nosilnega sistema. Zaradi ogrožene stabilnosti je bila sprejeta odločitev, da se stolpnica poruši. Simbolna vrednost stavbe ni odtehtala varnostnih tveganj.

Z odločitvijo o rušenju se je zaključilo poglavje, ki je trajalo več kot pol stoletja. Vjesnikova stolpnica je preživela politične spremembe, gospodarsko tranzicijo in medijski preobrat iz tiska v digitalni svet, a ni preživela požara.

Del vsakdanje podobe mesta

Za številne prebivalce Zagreba je bila stolpnica orientir v prostoru in del vsakdanje podobe mesta. Njena silhueta je spremljala generacije novinarjev, urednikov in bralcev.

Njena zgodba odraža širšo preobrazbo medijske industrije. Od obdobja, ko so tiskani časopisi krojili javno razpravo, do časa, ko digitalne platforme prevzemajo osrednjo vlogo. Z rušenjem stolpnice ne izgine le stavba, temveč tudi simbol neke dobe.

Na njenem mestu bo verjetno nastal nov objekt, prilagojen sodobnim potrebam. A čokoladni stolp bo ostal zapisan v kolektivnem spominu kot del zgodovine Zagreba in hrvaškega novinarstva.

Namig za sobotni izlet: z vlakom v Zagreb, kjer je vse na dosegu roke

Ryanair vrača priljubljene linije iz Zagreba: sezona hitrih izletov se začne konec marca

Karta, ki je razdelila Evropo: Ljubljana je mesto zmaja, Zagreb pa Mali Dunaj

Zagrebška rezina in blejska kremšnita – dve sladici, en skupni izvor

Objava Vjesnikova stolpnica: simbol hrvaškega novinarstva, ki ga je pogoltnil ogenj se je pojavila na Vse za moj dan.