Vitiligo po besedah strokovnjakinj ni samo estetska težava

Strokovnjakinje so na današnji novinarski konferenci o vitiligu, kožni bolezni in najpogostejši motnji hipopigmentacije, izpostavile, da vpliva na duševno zdravje, samopodobo in kakovost življenja bolnika. Razbile so tudi najpogostejše mite o bolezni ter poudarile pomen celostne obravnave, ki vključuje dermatološko in psihiatrično podporo.

Vodja otroškega oddelka dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Mateja Starbek Zorko je pojasnila, da je vitiligo kronična avtoimuna bolezen, za katero še ne poznajo točnega vzroka. Kaže se kot izguba pigmenta na nekaterih delih kože. Po njenih besedah pri vitiligu ne gre za estetsko napako, saj lahko bolniki večkrat zbolijo tudi za drugimi avtoimunimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, alopecija areata, imunska bolezen ščitnice.

Ocenila je, da je v Sloveniji okoli 20.000 bolnikov, je pa zaradi stigme okoli bolezni in posledično prikrivanja bolnikov, težko podati resnično oceno. Bolezen je najbolj pogosta pri otrocih in mladostnikih med 5. in 15. letom starosti, pojavi pa se tudi pri bolnikih med 25. in 30. letom starosti.

Predstojnica psihoterapevtskih oddelkov Psihiatrične bolnišnice Begunje Tina Šubic Metlikovič je poudarila, da so bolniki zaradi spremenjene zunanje podobe velikokrat tudi stigmatizirani in se zaradi tega znajdejo v stiski. “Najpogosteje so vitiligu pridružene anksiozne motnje in pa neko depresivno razpoloženje,” je dodala. Poudarila je, da okolica velikokrat zmotno misli, da je bolezen nalezljiva, zato se bolniki začnejo izogibati ljudi in opuščati določene aktivnosti.

Vitiligo je tako predvsem v najstniškem obdobju dodatno breme, je dodala Starbek Zorko. V tem obdobju je zelo pomembno, da družina prepozna to stisko, bremena ne prevzame zgolj nase, ampak se opre na strokovnjake, ki morajo sodelovati med seboj. “Zelo dobrodošlo bi bilo, da na začetku dobijo usmeritve, saj lahko pomoč poiščejo v vseh psihiatričnih bolnišnicah v Sloveniji in v centrih za duševno zdravje,” je dodala Šubic Metlikovič.

Bolezen je nepredvidljiva tudi zaradi tipa bolezni, je pojasnila Starbek Zorko. Segmentni tip je nekoliko pogostejših pri otrocih, kjer se lisa ali nekaj lis pojavi na samo enem delu telesa, ki ostanejo enake celo življenje. Medtem pa se nesegmentna oblika, ki je večinska, lahko tudi deli.

Po besedah Starbek Zorko “čudežne palčke” ni, saj je pri vitiligu popolno izboljšanje redko, potrebna je predvsem vztrajnost. Kljub temu meni, da je “bolnikom treba povedati, da možnosti zdravljenja so”.

Izbira zdravljenja je sicer odvisna od vsakega bolnika posamezno, je dodala. V Sloveniji imamo tako na voljo lokalno terapijo, fototerapijo, tudi sistemsko zdravljenje. Laserske terapije in presaditve kože, ki jih izvajajo v specializiranih centrih, pa pri nas še ni.