[Visoka varnostna tveganja] Poslanec vložil pobudo za prekinitev sodelovanja med Sovo in uradom predsednice

“Potencialna varnostna tveganja so izredno visoka, saj obveščevalne službe velikih držav, ki uveljavljajo svoje interese, uporabljajo tako imenovane mehke pristope, s katerimi skušajo priti ravno do oseb, ki so v neposrednem stiku z varovano osebo, torej z osebo, od katere želijo pridobiti podatke,” je v pogovoru za 24ur Zvečer v zvezi z razkritjem povezav predsedničine prijateljice izpostavil nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj. Poslanec Žan Mahnič je zato vložil poslansko pobudo, naj slovenske obveščevalne službe “takoj prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil” uradu predsednice.

Viktorija Krivolucka, predsedničina prijateljica, se je znašla v središču pozornosti, odkar je postalo znano, da je predsednico spremljala v službenem vozilu, ko je bilo to udeleženo v prometni nesreči. Preiskovanje preteklosti Rusinje z dvojnim državljanstvom s strani avstrijske tiskovne agencije APA in slovenskega medija Dnevnik pa je izkazalo zanimive povezave. Med drugim njeno povezavo z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom vodje prve slovenske obveščevalne službe, ki je javnosti znan po tem, da je kot načelnik službe za zatiranje kriminalitete podpisal ovadbo, ki je privedla do aretacije Janeza Janše v aferi JBTZ. Krivolucka je potem, ko je odjeknilo, da je bil Jeglič v določenem obdobju prijavljen na istem naslovu kot ona sama, za 24ur priznala, da sta bila z Jegličem nekaj let par. Vztraja, da tedaj ni poznala njegove preteklosti in da z njim že vsaj 15 let nima stika. “Zaradi lažnih namigov v nekaterih medijih jasno povem, da s tujimi obveščevalnimi organizacijami nikoli nisem sodelovala. Tako pisanje me je zelo prizadelo,” je sicer prav tako povedala.

Nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj je bil po včerajšnjih odmevnih razkritjih povprašan glede varnostnih tveganj prijateljevanja med Krivolucko in predsednico Slovenije. Kot poudarja, govorimo o potencialnih varnostnih tveganjih. Potem ko je pojasnil, da mu informacije o konkretnem primeru niso znane in da ve le to, kar ve iz medijev, je dal vedeti, da potencialna varnostna tveganja niso visoka, ampak so “izredno visoka”, “saj obveščevalne službe velikih držav, ki uveljavljajo svoje interese, uporabljajo t. i. mehke pristope, s katerimi skušajo priti ravno do oseb, ki so v neposrednem stiku z varovano osebo, torej z osebo, od katere želijo pridobiti podatke. Seveda tudi do prostora, do službenega vozila itd.“.

Krivolucka lahko dostopa do najbolj občutljivih informacij predsednice

Se pravi, v takem konkretnem primeru je to po njegovih besedah odlična tarča z veliko verjetnostjo, da bodo pridobili kakršnekoli informacije. “Ko govorim o informacijah, mislim o vsem, o njenih stališčih do konkretnih posameznih zadev, mogoče inštalirali osebo, ki je pri njej, se pravi zato, da ji bo svetovala ali vsaj delila mnenja, s katerimi bo poskušala vplivati tudi na njena stališča, pridobiti urnike njenih potovanj, njenih stikov ter o njenih svetovalcih okoli nje, ki jim najbolj zaupa,” je pojasnil in pristavil, da so to zelo pomembni obveščevalni podatki. Kot pravi, obveščevalne službe velikih držav to izkoriščajo. Nekje so sicer interesi večji, nekje manjši, ampak, kot pravi, obstaja veliko potencialno varnostno tveganje.

Foto: Posnetek zaslona POP TV

Iz predsedničinega urada so sporočili, da je bila Krivolucka ob pridobivanju slovenskega državljanstva že preverjena in da niso ugotovili nobenih tveganj. Na vprašanje, ali bi ob takšnih novih razkritjih morda morala odreagirati Sova, je Kozmelj uvodoma pojasnil, da varnostno preverjanje v primeru pridobivanja državljanstva predstavlja en postopek, v primeru pridobitve dovoljenja za dostop do tajnih podatkov pa drug postopek. V zvezi s preverjanjem za pridobitev državljanstva je opomnil, da tam očitno ni bilo varnostnega zadržka, vendar je bilo to pred desetimi leti. “To je bilo pred nastopom funkcije predsednice, zato jaz menim, torej moje osebno in strokovno mnenje, da bi bilo potrebno uporabiti en drug institut. Se pravi, najprej moramo vedeti, ali je Krivoluckaja kvalificirana kot reden in neposreden stik z varovano osebo. Če je to primer, potem ima policija po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) možnost, da uvede postopek in preveri tako osebo. Nikjer drugje v pravu nimamo te pravne možnosti, razen če bi za to seveda obstajali indici. Torej tudi Sova brez indicev, se pravi brez suma, da je ta oseba, ki je blizu varovani osebi, da ima neke neposredne vezi, stike s tujim varnostnim sistemom, obveščevalnimi službami, brez tega tudi Sova ne more delovati,” je pojasnil in dodal, da je potreben ta element iz tujine. Tako je namreč zapisano v Zakonu o Sovi.

“Torej, da se vrnem nazaj, po ZNPPolu, se pravi policija in policisti, ki izvajajo naloge po tem zakonu, imajo možnost po 99. členu tega zakona izvesti to varnostno preverjanje, tudi brez odobritve takšne preverjane osebe, torej v tem primeru prijateljice, v primeru, če je stik bil definiran kot reden, neposreden stik z varovano osebo,” je povedal v nadaljevanju in dodal, da bi generalni direktor policije lahko v tem primeru izdal odredbo in s to odločil, da se lahko ta preverba izvede brez privolitve te preverjane osebe. Na vprašanje, kdo pa definira, ali je stik reden ali ne, je pojasnil, da se to definira v postopku, ko se izvajajo vse te aktivnosti. “Ko se dela varnostno oceno, se ve, kdo ima redni dostop in neposredni dostop do nje, kdo bo imel dostop do vozila,” je še med drugim dodal.

Nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj (Foto: Posnetek zaslona POP TV)

Predlog, da se predsednici preneha posredovati obveščevalna in varnostna poročila

Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado naslovil poslansko pobudo, naj zaradi sumov, da predsednica republike sodeluje z rusko vohunsko mrežo, Sova, Obveščevalno-varnostna služba obrambnega ministrstva (OVS) in druge službe takoj prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil predsednici republike in njenemu kabinetu. “V javnosti so bile objavljene informacije o večkratnih zasebnih potovanjih predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar v Rusko federacijo ter o povezavah oseb iz njenega neposrednega zasebnega kroga z Rusijo, za katere lahko glede na njihove življenjepise utemeljeno sumimo, da so del ruske vohunske mreže na evropskih tleh,” v uvodu pobude izpostavlja poslanec.

Posebej po njegovem izstopa potovanje konec decembra 2021 in v začetku januarja 2022, le nekaj tednov pred začetkom ruske agresije na Ukrajino, dodatna vprašanja pa “odpira podatek, da naj bi bil z nekdanjim naslovom Viktorije Krivolucke v Krasnojarsku povezan Roman Jeglič, nekdanji namestnik direktorja slovenske obveščevalne službe VIS, ki je pozneje deloval v Rusiji”. “Urad predsednice Republike Slovenije je potrdil, da je Nataša Pirc Musar Romana Jegliča v preteklosti srečala. Navedene okoliščine so po mojem mnenju dovolj resne, da zahtevajo ustrezno protiobveščevalno-varnostno presojo, saj lahko utemeljeno sumimo, da je predsednica republike povezana z vohunsko mrežo Ruske federacije na evropskih tleh,” izpostavlja Mahnič in dodaja, da je to še posebej pomembno zaradi ustavnega položaja predsednice republike, ki predstavlja Republiko Slovenijo, je vrhovna poveljnica obrambnih sil in se pri opravljanju svoje funkcije lahko seznanja tudi z najobčutljivejšimi tajnimi in obveščevalnimi podatki Republike Slovenije ter naših zaveznikov.

Poslanec SDS Žan Mahnič. (Vir: STA)

Pri varovanju tajnih podatkov RS in naših zaveznikov ne sme biti političnih izjem

Mahnič izpostavlja prepričanje, da mora država v času, ko je Republika Slovenija članica zveze NATO in Evropske unije ter ko Ruska federacija predstavlja eno ključnih protiobveščevalnih groženj evropskemu prostoru, pri varovanju svojih in zavezniških tajnih podatkov ravnati po načelu največje previdnosti. “Vlada RS naj pristojnim obveščevalnim in varnostnim organom predlaga, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti opravijo protiobveščevalno-varnostno presojo javno razkritih okoliščin, povezanih s predsednico republike, njenimi potovanji v Rusko federacijo ter njenimi stiki in stiki oseb iz njenega neposrednega kroga z osebami, ki bi lahko predstavljale varnostno tveganje,” predlaga poslanec, ki meni, da bi morala vlada skupaj z Uradom Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov preveriti, “ali veljavna zakonodaja zagotavlja zadostne varnostne mehanizme tudi v primeru varnostnih zadržkov pri najvišjih državnih funkcionarjih, ki imajo dostop do tajnih podatkov brez dovoljenja, ter po potrebi pripravi spremembe Zakona o tajnih podatkih”. Prepričan je, da pri varovanju tajnih podatkov RS in naših zaveznikov ne sme biti političnih izjem. “Dokler okoliščine niso ustrezno preverjene, mora imeti zaščita nacionalne varnosti prednost pred dostopom predsednice republike do najobčutljivejših informacij države in njenih zaveznic, ki bi jih predsednica potencialno lahko delila z Rusko federacijo,” še pravi.

S. K.