Vidovi dnevi v Šentvidu pri Lukovici Vidov sejem

Svojega zavetnika, svetega Vida, se ob praznovanju godu spomnijo tudi članice in člani TD Sv. Vid iz Šentvida pri Lukovici, zato mu pripravijo kar dvodnevno praznovanje. Tako je prvi dan praznovanja bolj kulturno obarvan, drugi pa je namenjen znanemu Vidovemu sejmu, blagoslovu piva, Vidovi deželi, metanju škornja v koš in kuhanju golaža.

Vidov večer je tokrat potekal pri Anzelnovem kozolcu, kjer se odvijajo tudi druge aktivnosti turističnega društva. Ob tem so posadili še lipo ter oboje tudi blagoslovili.

Vidova nedelja se začne s sveto mašo in nadaljuje z blagoslovom piva ter sejemskega prostora, nato pa s pestro sejemsko in obsejemsko ponudbo, ki jo vedno z zvrhano mero potrpežljivosti in prizadevnosti pripravijo organizatorji. Tokrat je sveto mašo daroval in kasneje blagoslovil pivo Gregor Luštrek, ki si je nato ogledal še bogato obložene stojnice domačih dobrot.

Veselo je bilo tudi v Vidkovi deželi, kjer so otroci ustvarjali, risali, barvali, sestavljali in počeli še mnogo drugega. Sicer vedno pripravijo tudi predstavitev katere izmed počasi že pozabljenih obrti in tokrat smo lahko opazovali, kako nastane košarica, koš in še kaj. Poleg znanja je potrebna tudi potrpežljivost, potem pa nastane lep izdelek, ki ni samo lep, ampak tudi uporaben.

Napeto tokrat ni bilo samo pri kuhanju golaža, ampak tudi pri metanju škornja v koš, kjer je med dvanajstimi odraslimi ekipami zmagala ekipa Skrita elita. Drugo mesto oziroma malo manj škornjev v koš so vrgli Mladi prevojski fantje, tretja pa je bila ekipa Bratovščina.

Pri mlajši skupini, torej otrocih, so med štirimi ekipami najbolje zadevali hokejisti in tako je ekipa HK Prevoje postala zmagovalec.

Golaž je jed na žlico, ki jo v različnih oblikah poznajo skoraj povsod. Tokrat ga je najboljšega skuhala skupina Šentviške korenine in glede na ime mislim, da imajo dovolj znanja in kilometrov, da znajo skuhati dober golaž. Sicer pa je ves golaž, skuhan na tokratnem Vidovem sejmu, šel v slast obiskovalcem, četudi ni osvojil laskavega naslova zmagovalca.

Kot na vseh dosedanjih sejmih je tudi tega odprla Godba Lukovica s koračnicami, da so marsikoga zasrbeli podplati. A žejen s sejma ni odšel nihče, saj se je točilo pivo Rokovnjač, našlo pa se je tudi kaj brezalkoholnega. In to hladnega, da je res prijalo ob vremenu, ko je sonce pokazalo svojo moč.

Potem pa še sprehod čez sejem – od Alenkinih slaščic, k Cirarjevemu medu, Štefkinemu siru, brinovčku in drugim zdravilnim pijačam od Končarja, do skoka h kmečkim ženam na pokušino in nakup njihovih dobrot, k Tatjani po maže za telo in obraz, še po nogavice brez elastike ter pladenj za rezanje mesa, pri Ribničanu po kuhalnico ter k Cesarju po klobaso. Ah, kaj sem zagotovo še pozabil, saj je bila ponudba res več kot odlična. Da o dobrotah, kot so palačinke in hamburgerji, sploh ne pišem.

Ker je bilo vroče in je sonce pripekalo, je bil slamnik na glavi pametna rešitev. Zato sem zavil še k preužitkaricam iz KUD Fran Maselj Podlimbarski, da mi iz slame in kit, ki jih pletejo, naredijo slamnik. Vzele so mero in rekle: »Pridite na naslednjo prireditev, kjer bomo, in bo pripravljen za vas.«

In čeprav pravijo, da je sveti Vid česna sit, sem ga na sejmu opazil le za vzorec, malo. Takšno je bilo tudi stanje v moji denarnici, ko sem v nedeljo, 14. junija, odhajal z Vidovega sejma v Šentvidu pri Lukovici. Še sreča, da mi boljša polovica ni dala več denarja, ker potem bi … Ah, o tem pa kdaj drugič.

Sejem je bil živ in naj bo tak tudi prihodnjič.

Avtor: DJD