Vidna dvojezičnost in vprašanje izvoljenega zastopstva ključni za manjšino

Državni sekretar za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika slovenske vlade Vojko Volk je bil predsinoči gost Foruma idej na pobudo SKGZ. V Trgovskem domu je odgovarjal na vprašanja Rudija Pavšiča, ki so zaobjela širok spekter tem, od slovenske notranje in zunanje politike do bilateralnih odnosov z Italijo in drugimi sosedami ter kajpak Slovencev v Italiji. Med številno publiko sta bila tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in generalni konzul RS Gregor Šuc.

Gosta je predstavil pokrajinski predsednik SKGZ Marino Marsič in navedel številne Volkove izkušnje in funkcije v mednarodni politiki. Med njimi je bilo tudi vodenje generalnega konzulata RS v Trstu, ko se je pobliže ukvarjal z našo manjšino, ki jo sicer kot sosed doma s Trnovske planote od vselej pozna in obvlada dinamike v čezmejnem prostoru.

Pavšič je gosta najprej izzval z vprašanjem o zdravju vladne koalicije v Sloveniji, ki ji po javnomnenjskih raziskavah ne kaže najboljše. Zadnje leto je bilo zelo naporno, je priznal Volk, a je prepričan, da stanje le ni tako slabo, kot se zdi. V prvi polovici mandata se je vlada osredotočila na reforme, kar jo je najbrž stalo izgubo podpore v javnem mnenju. Mnenja o delu vlade so lahko različna, dejstva pa ne, ta so objektivna.Volk je izpostavil, da je Slovenija ena od sedmih držav EU, ki imajo že potrjen dvoletni proračun. Ekonomski kazalci so dobri, primanjkljaj naj bi nihal okrog 2,4 -2,6 odstotka, napoved rasti BDP za triletje je 1,5 v prvem in po 2,6 v naslednjih letih, kar uvršča Slovenijo med boljše članice EU. S sindikati so pravkar sklenili dogovor o 10-odstotnem povišanju plač v javnem sektorju s 1. januarjem prihodnjega leta, kar pomeni 200 evrov več na mesec za najnižje plače. Vse navedeno naj bi tudi okrepilo konsenz.Na Pavšičevo ugotovitev, da je povprečna plača v Sloveniji po podatkih Eurostata, ki jih je te dni objavil naš časopis, že prehitela plače v Italiji, je Volk priznal, da s tem podatkom ni bil seznanjen. »Očitno bom moral pozorneje brati Primorski dnevnik,« se je pošalil in dodal, da če ti podatki držijo, je očitno z Italijo kaj narobe.

Nekateri mediji v Sloveniji pa kljub temu napovedujejo predčasne volitve, ga je spet izzval Pavšič. To je za Volka povsem nerealen konstrukt. Za zamenjavo vlade je v Sloveniji potrebna konstruktivna nezaupnica in oblikovanje alternativne večinske koalicije, ki je ni videti.Volkova ocena o mednarodni vlogi Slovenije je prav tako pozitivna, saj je prepričan, da po vstopu v EU leta 2004 še nikoli ni bila tako upoštevana. Srečno naključje je bilo, da je prvo zasedanje državnih voditeljev v Svetu EU, na katerem je sodeloval premier Robert Golob, bilo na temo energetike, kjer je zaradi poklicnih izkušenj zablestel in pridobil velik ugled med kolegi. Tako je Slovenija v energetski program prispevala dve od šestih ključnih točk strategije EU. Prav tako je dosegla, da se v program širitve ob Moldaviji in Ukrajini vključi tudi BiH.

Uspešno je bilo tudi predsedovanje Varnostnemu svetu ZN. »Slovenijo je podprlo 153 držav, takorekoč ves globalni jug, kar je tudi zapuščina Titove politike neuvrščenosti,« je dejal državni sekretar in izpostavil načelnost Slovenije s priznanjem Palestine: »Upali smo, da nas bo v EU več, a je kar nekaj držav, na katere smo računali, ravno takrat doživljalo politične krize in preobrate.« Načelnost glede Palestine ni skalila odnosov z ZDA, to pa ne samo zaradi izročitve dveh ruskih vohunov, je prepričan Volk, »ampak, ker nam zaupajo ključno vlogo glede Balkana«.

Kaj pa s Trumpom? Bo res konec vojn? Morda v Ukrajini, kjer bo potreben kompromis, a je za Volka uspeh že v tem, da Putin ni zasedel celotne Ukrajine. Možno je, da pride do premirja v Libanonu, malo upanja pa je za Gazo. Glede odnosov s sosedami v EU, kjer so na vladi desnice, je bil odgovor diplomatski: smo za dobre odnose z vsemi, ne glede, kdo vlada. Zaskrbljeni so seveda zaradi nemške krize, ki utegne ekonomsko pogojevati Slovenijo, je pa Volk ponudil tudi manj znan podatek, da Nemčija ni več prvi slovenski partner. To je postala Švica z vlaganjem dveh farmacevtskih kolosov Sandoz in Novartis, ki sta Slovenijo izbrali zaradi ugodnega razmerja med kakovostjo in ceno visoko kvalificiranih inženirjev. Naglo raste tudi sodelovanje s Kitajsko, ki si je Slovenijo izbrala kot eno petih držav za izvoz v EU. V treh letih je tako uvoz iz Kitajske zrasel za petkrat, bilanco pa bo treba uravnovesiti, saj je izvoz skoraj neznaten.

Odnose z Italijo, ki ostaja tretji ekonomski partner, pogojujejo usmeritve njene desne vlade, ki je vsa osredotočena na migrante in nadzor na meji. »Delamo na tem, da bi bil čim manj vsiljiv,« je dejal Volk in dodal, da je k sreči priliv po balkanski poti precej manjši.

V odnosih z Rimom se je zataknilo zaradi nepovišanja postavke za manjšino. Temu bo treba kljubovati z enotnostjo v manjšini, usklajevanjem s Slovenijo in iskanjem prijateljev v Rimu, »kjer je sreča, da je ostal na položaju predsednik Mattarella«. Volk je poudaril pomen spravnega rokovanja dveh predsednikov na dveh krajih spomina v Bazovici, ki da je odmeval po vsej EU. Vsaj enako pomembna pa je vrnitev Narodnega doma, zelo konkretna in nikakor ne samoumevna pridobitev. Volk je kot ključni bitki za manjšino izpostavil prizadevanja za vidno dvojezičnost, vključno z rabo slovenščine v občinskih svetih v Trstu in Gorici, in vprašanje izvoljenega zastopstva tako na deželi kot v Rimu.

Pavšič ga je spomnil tudi na sporne poteze desnice v obmejnem prostoru: stališče župana Barda, da tam ni Slovencev, prepoved slovenščine v tržaškem občinskem svetu, Mussolinijevo častno meščanstvo v Gorici. Volk teh vprašanj ni komentiral, podprl pa je Pavšičevo zamisel, da bi stvar v Gorici nekoliko uravnovesili z osvojitvijo poročila mešane komisije zgodovinarjev in podelitvijo častnega meščanstva tudi Lojzetu Bratužu. To je sicer v kasnejši razpravi izzvalo vehementno kritiko Maura Dornika, ki je vzporejanje Bratuža z Mussolinijem zavrnil kot neprimerno, zelo kritičen pa je bil tudi do spravnih dejanj, ki brišejo različne zgodovinske odgovornosti in jih desnica zlorablja za revizionistično sprevračanje zgodovine. Volk je na to odvrnil, da so med ljudmi ob meji tragični spomini na obeh straneh in da je treba te spomine medsebojno spoštovati.