[Video] Na pohodu za domovino obujali spomine na ključne trenutke osamosvojitve

1 hour ago 15

Drugi pohod za domovino ni le sprehod skozi kraje naše domovine, ampak tudi spomin na čas, ko smo Slovenci stopili skupaj, verjeli vase in ustvarili svojo državo.

Domoljubna prireditev v organizaciji Slovenske demokratske stranke je pod geslom “Ponosni na preteklost, odgovorni za prihodnost” potekala preteklo soboto v Ljubljani in po različnih krajih Slovenije ter združevala ljudi v skupnem praznovanju ljubezni do domovine.

Preberite tudi: SDS vabi vse, da se pridružijo Pohodu za domovino

V Ljubljani je bila zbirna točka pri spomeniku Sidro v Parku Zvezda. Ljubljanski mestni svetnik in predsednik stranke Glas za družine in otroke Aleš Primc je na pohodu spomnil, da smo Slovenci na Kongresnem trgu povedali tisto, kar so naši očetje, dedje in stari očetje čutili v svojih srcih. Bistveni stavek, ki ga je Tone Pavček prebral na Kongresnem trgu, se je glasil: “Slovenci hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda.”

Državo smo ustanovili na temelju samoodločbe slovenskega naroda

Že drugi pohod za domovino po poteh slovenske osamosvojitve je v prestolnici organiziral ljubljanski odbor SDS, udeleženci pa so se spominjali zgodovinskih dogodkov izpred 37 let. “Slovensko državo smo ustanovili na temelju samoodločbe slovenskega naroda. Zakaj to tako poudarjam? Zato, ker je v teh 37 letih ta slovenski narod, ki je bil temelj za nastanek slovenske države, postal pri mnogih, tudi pri večinskih medijih, nekaj, kar se skorajda ne sme več omenjati,” je izpostavil Primc.

Narod, jezik in institucije so konstitutivni elementi slovenske države, ki svojih vrat pred tujci ne zapira. Vendar se morajo ti prilagoditi večinskemu narodu. Naslednji postanek je predstavljal osrednji ljubljanski trg, kjer stoji Prešernov spomenik. Tam je Mojca Škrinjar, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, opomnila, da nas Prešernov spomenik opomni na slovenstvo, kadarkoli gremo mimo njega.

Na Roški ulici v Ljubljani so leta 1988 na vojaškem sodišču sodili četverici, pred zgradbo pa so potekali množični protesti. Če bi JLA uspelo, bi preprečila demokratične procese, zato so takratni dogodki pomenili prelomnico z dotedanjo zgodovino in bili odločilni za nadaljnje procese. Igor Omerza, član Odbora za varstvo človekovih pravic, je v zvezi z razvpitim vojaškim procesom opomnil, da je potekal devet dni, od 18. do 27. julija 1988. “Obtoženi so zahtevali takojšnji javni proces, ker je bil tajen, uporabo slovenščine in civilnega zagovornika, ker so jim določili vojaškega. Proces proti četverici JBTZ je formalni epilog doživel 22. februarja 1995, ko je Vrhovno sodišče RS razveljavilo sodbo,” je bil jasen.

Osamosvojitev države se v šolah komaj omenja

V šolah se osamosvojitev Slovenije komaj omenja, zato so potrebni novi učni načrti. Leta 1988 je bila v Unionski dvorani ustanovljena Slovenska kmečka zveza, prva demokratična stranka po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič je povedal, da so komunisti Slovensko kmečko zvezo vabili pod svoj dežnik v Socialistično zvezo delovnega ljudstva. “Preko tega dežnika so namreč komunisti kontrolirali vse organizacije, ki so obstajale v Socialistični republiki Sloveniji. A kmetje so bili pametni in so to vabilo zavrnili.” To je bil začetek konca komunizma v Sloveniji. Leta 1989 je bil ustanovljen Demos, ki je 8. aprila 1990 zmagal na prvih svobodnih volitvah po letu 1945. Nekoliko kasneje pa je bila rojena samostojna slovenska država.