[Video] Levičarski primitivizem ob umoru Kirka naletel na močan odpor družbe

4 hours ago 26

ARTICLE AD

Več sogovorcev, predvsem diplomatov se je odzvalo na umor Charlieja Kirka in nizkotne izjave ter na polarizacijo ameriške družbe. Zanimalo nas je kam vse to pelje. Po njihovem je treba zavrniti politično nasilje in primitivizem. To ne sodi v ameriško in zahodno družbo. Oddaljuje nas od demokracije in zahodnih vrednot.

Charlie Kirk, vplivna osebnost v ameriških konservativnih krogih, je bil ustreljen med dogodkom na Univerzi Utah Valley v Oremu v Utahu. Do incidenta je prišlo med njegovim govorom na turneji “American Comeback Tour”, ki jo je organiziral lokalni odsek TPUSA.

Preberite še: Skrajna levica se naslaja nad umorom nedolžnega človeka

Mnogi zapuščajo demokratsko stranko

Njegova smrt je močno vznemirila, ne le ameriško, ampak tudi evropsko in svetovno javnost. In medtem, ko nekateri radikalni levičarji proslavljajo njegovo smrt, mnogi naznanjajo, da zapuščajo demokratske vrste oziroma da demokratov ne bodo več volili.

Odpuščeni profesorji in politični komentatorji …

Pojavljajo se tudi informacije, da je več izobraževalnih ustanov, tudi univerz odpustilo sodelavce zaradi neprimernega odziva na Kirkovo smrt. O tem denimo poroča The Hill. Odpuščali so na primer na Univerzi v Mississippiju. Posodna usoda je doletela posameznike na univerzi v zvezni državi Tennessee. Tudi učiteljica v Texasu je izgubila službo zaradi neprimernih komentarjev. Podobna poročila prihajajo iz srednje šole Wachusett Regional High School, v zvezni državi Massachusetts (dva sodelavca sta bila suspendirana).

@campcalloutCharlie Kirk.♬ original sound – Mercedes

Prav tako je bil odpuščen komentator Matthew Dowd medija MSNBC. (več tukaj). Tudi nekateri domnevni člani demokratske stranke so slavili Kirkovo smrt in ostali brez službe. Omenja se Amando Macy iz zvezne države Virginija (tukaj in tukaj). Pod drobnogledom se je znašla tudi gasilka iz New Orleansa (zvezna država Louisiana) – Ashley Creekbaum. Gasilska zveza, kjer je zaposlena, je podala sporočila za javnost – obsodila je ravnanje svoje zaposlene. Carolina Panthers (klub ameriške Narodne nogometne lige) pa je zaradi neprimernih komentarjev odpustil uslužbenca za odnose z javnostmi Charlieja Rocka.

View this post on Instagram

A post shared by Barksdale Eddie Lee (@egodsun)

Vpliv umora na družbeno in politično dogajanje/dinamiko, je za naš portal komentiral nekdanji namestnik veleposlanika v Washingtonu Vladimir Kolmanič: “Zadeva je zelo kompleksna. V ZDA se v zadnjem tednu dogajajo korenite spremembe. In ta zadnja je samo kulminacija tega dogajanja v zadnjem obdobju. Posledice je težko napovedat, načeloma pa so dvojne.” Ena posledica je po njegovem ta, da je gibanje MAGA (mladi del konservativnega segmenta ameriške populacije – volivci republikancev), izgubil tako eminentno osebo in tako vplivnega dejavnika, kot je bil Kirk – dnevno je imel tudi po milijon sledilcev (mladih ljudi, ki so se zadnja leta in desetletja bolj nagibali k demokratom). Delni spremembi sta se pojavili že leta 2016, predvsem pa leta 2020, ko je presenetljivo velik del mladine glasoval za republikance, tudi manjšine, ki so bile pred tem demokratsko naravnane.

“Takšne osebnosti, kot je bil Kirk, seveda ne bo lahko nadomestiti, ker to zahteva čas, karizmo, izkušnje itd. Imajo pa republikanci več podobnih gibanj in vsakoletne prireditve, kjer se profilirajo tovrstne osebnosti.” Kolmaničev vtis je, da odzivi v veliki večini obsojajo uboj. Tudi uradni del politike v Kongresu (imeli so minuto molka). In tudi demokratski predstavniki v Kongresu, so uboj večinsko obsodili. Prav tako osrednji liberalni mediji, so se naknadno pridružili obsodbam, čeprav so uvodoma kazali zadržanost. V nekaterih segmentih so o Kirku poročali celo pozitivno. Simpatije pa je absolutno izrazil Fox News (ki povečuje svoj doseg). Zadevo pa je spretno izkoristil predsednik Donald Trump (od prej je poznan njegov oster boj proti ilegalnim migracijam, kriminalu). Obljubil je, da bo tovrstne dogodke vnaprej preprečil in napadel “zmešane levičarje” (“lunatike”).

Zadevo je uporabil tudi na tekmi New York Yankees. Osebno se je pojavil na nabito polnem stadionu, kjer so z minuto molka počastili spomin na Kirka, kar je videlo na desetine milijonov ljudi (morda celo 100 milijonov) itd. Zaenkrat gre vse v smeri pacifizacije političnega prostora. Skoraj vsi obsojajo dejanje in poudarjajo, da to ni dopustno, in da ni v duhu ameriške demokracije, tradicije – da se nasprotnike ubija itd. Treba je še povedati, da je Kirk nastopil z retoriko dialoga. Zagovarjal je prepričanje, da se je navkljub nestrinjanju treba pogovarjati. In v tej fazi je bil tudi v času svojega umora na dogodku (imel je dialog s študenti). “Ta trenutek bi rekel, da bo to delovalo v prid Trumpovim republikancem, ki pozivajo k umiritvi situacije in absolutno nasprotujejo slehernemu političnemu nasilju. Verjetno ima dobre karte v rokah prav Trumpova administracija in gibanje MAGA (zlasti če bo šlo v smeri umirjanja, dialoga).” Diplomat je spomnil na še eno politično gesto – zastave na pol droga, obenem je Trump poslal podpredsedniško letalo (na krovu sta bila James David Vance & njegova soproga) s krsto pokojnika v Arizono, Kirkov domači kraj.

Tam se je podpredsedniški par srečal tudi s pokojnikovo vdovo. Dogodek je bil medijsko dobro pokrit. Šlo je za lepo gesto. Res je, da so posamezniki v ZDA do dogodka oziroma pokojnika pokazali odklonilen odnos, vendar so sledile takojšnje posledice. Mnogi so izgubili službo. Zadeva pa sovpada še z enim dogodkom – ubojem mlade ukrajinske migrantke Iryne Zarutske (v vagonu primestne železnice), pri čemer jo je nek temnopolti moški od zadaj zabodel v vrat (komunikacije med njima ni bilo). Osebe v bližini si v strahu niso upale ničesar storiti, ona pa je umrla. Kolmanič: “In sedaj je postala prava mučenka. To pa so spet uporabili Trump in administracija. Treba je povedati, da so bile vse ostale osebe na vlaku pripadniki rasnih manjšin. Edino ona je bila belka. In nihče je ni zaščitil, nihče ni ničesar naredil.” In sedaj so se pojavile ostre obsodbe in zamisli Elona Muska & Co., da bi se njeno podobo javno promoviralo (torej osebe, ki je zbežala pred rusko agresijo, na “varno” v ZDA in so jo tam ubili). Musk & Co. bi z njeno podobo poslikali fasade številnih zgradb. Tako bi javnost spomnili na to, kaj se je zgodilo. Trumpova administracija je primer uporabila za boj proti nasilju in kriminalu.

Dogodek je komentiral tudi pravnik in diplomat Božo Cerar: “Kot slišim, niti motiv za to dejanje še ni znan. Vsekakor pa gre za zelo resen dogodek, ki kaže kako globoka je polarizacija (da ne rečem sovraštvo) v ameriški družbi, ki bo s tem ubojem najbrž še poglobljena. Atentat je vsekakor potrebno ostro obsoditi. Nestrinjanje z določenimi stališči nikakor ne gre izražati na takšen način. Političnega nasprotnika se ne more jemati kot nekakšno eksistencialno grožnjo. Do nasilja kot političnega orodja ne sme biti nikakršne tolerance. Posledice atentata bodo tako v ZDA kor Evropi.

Težko pa rečem, ali bodo ZDA iz tega izšle z refleksijo in poskusom premika k izboljšanju javnega dialoga, ali pa bo to vodilo k še večjemu nasilju. Močno bo prisotna dilema, mislim, da tudi pri nas, ali sprejeti ukrepe proti določeni retoriki oziroma govoru, ki nekomu ni všeč, ali zaščititi svobodo govora. Politiko ne gre mešati z nasiljem. Politično nasilje je za demokracijo rak. Za demokracijo so značilna politična razhajanja. Pri tem pa je bistveno, da se ta rešujejo skozi informirano in civilizirano razpravo, s kompromisi in na volitvah.”

Komentar dolgoletnega diplomata in politika Dimitrija Rupla: “Kot vidim iz objavljenih podatkov, ne gre za zadevo, ki bi imela mednarodne učinke, ampak za notranjepolitično, celo akademsko/univerzitetno debato, ki se je končala na patološki način. Tega je bilo v ZDA nekoč manj, vendar ne smemo pozabiti ostrih spopadov v preteklosti glede pravic črncev, žensk … Gre za histerijo, ki jo povzročajo vse mogoče poenostavitve, ki ideološko nasprotovanje in konkurenco spreminjajo v kulturni boj, fizične spopade itn. Slovenija nima moči, da bi vsepovsod na svetu zaustavljala takšno konfrontacijo.

Tudi v Sloveniji se pojavljajo radikalizmi in hude besede, delitve na sovražnike in prijatelje. To je usoda politike, ki jo lahko ukrotite predvsem mediji. Družabna omrežja spodbujajo primitiven govor, ljudje vse manj berejo in se ne razumejo. Potrebna sta velika reforma šolstva in izgon primitivizma. Ameriški republikanci, v Sloveniji pa “svobodnjaki” in levičarji imajo ta hip občutek, da jim je dovoljeno več kot kdajkoli, dovoljuje pa oblast. Vsi bomo morali počakati na volitve in na počasno, vztrajno prodiranje premišljene, dolgoročne politike.”

Za konec smo pridobili mnenje dr. Igorja Kovača, raziskovalca na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze v Cincinnatiju: “Neprimerni, odurni in necivilizacijski odgovori so v veliki manjšini. Tudi Cenk Uygur, znani demokratski analitik, je imel izjemno izjavo in poziv k koreninam Zahodne civilizacije – da z nasiljem ne odgovarjamo na nestrinjanje. Torej, številne odvratne objave na socialnih omrežjih so plod tudi t.i. botov, ki jih upravljajo druge države (Iran, Rusija, Kitajska), da bi s tem notranje destabilizirale ZDA. A hkrati se moramo zavedati, da gre za proces ojačitve, torej necivilizacijsko barbarstvo je statistično signifikanten pojav. Prvo vprašanje v ZDA je, kaj bodo storili demokrati, ali bodo šli po poti omenjenega Uygurja in še nekaterih, kot npr. senator Fetterman ter se vrnili v območje Zahodne civilizacijske levice, ali pa bodo šli po poti radikalnega barbarstva? Žal mislim, da bodo, kot ob poizkusih atentatov na predsednika Trumpa in kongresnika Scalise, ubrali strategijo preložitve te odločitve.

Torej, obsoditi dejanja ter poziv k umiritvi strasti prvi teden po dogodku, nato pa se vrniti v ustaljene tirnice označevanja Republikancev z diktatorji in totalitarci. To prelaganje je posledica polaščanja stranke s strani njenega radikalnega krila. Ključni spremembi v ameriški družbi bosta dvojni: Prvič, javne prereditve, zlasti tiste na univerzitetnih kampusih, bodo postale bistveno bolj varovane. Drugič, v družbi se bo razraslo zavedanje, da svoboda govora ni samoumevna in da moramo za njo tako kot pred 250 leti nekaj plačati – finančno in procesno. Nekaj podobnega, kot po terorističnem napadu, ko smo sprejeli zavedanje, da je za vstop na letalo potreben ostrejši varnostni pregled. Prav zadnja točka upam, da bo lekcija za Evropo. Temelje Zahodne civilizacije moramo ne samo braniti pač pa negovati. Svoboda govora in nenasilnost ob nestrinjanju sta ključna. Kot je že dolgo nazaj zapisal Voltaire – ne strinjam se s tvojim stališčem, vendar bom do smrti branil tvojo pravico, da ga poveš.”

Read Entire Article