(VIDEO) Kočevska Reka piše novo poglavje slovenske lesne industrije

V Kočevski Reki so predstavili enega najpomembnejših industrijskih projektov zadnjih desetletij na Kočevskem – vzpostavitev novega lesnopredelovalnega industrijskega kompleksa, usmerjenega v razrez bukove hlodovine z uporabo najsodobnejše tehnologije. Investicija ne pomeni zgolj nove žage, temveč celovito zasnovan sistem predelave lesa in sočasno gradnjo toplotne centrale s soproizvodnjo električne energije. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki države in lokalne skupnosti, med njimi predsednik vlade Robert Golob, poslanca Predrag Bakovič (SD) in Jože Tanko (SDS), sklepni del pa je zaznamovala simbolična zasaditev bukve.

V novem kompleksu bo potekala predelava bukove hlodovine v vrhunsko obdelan in po potrebi parjen bukov žagan les, izdelan v ciljnih dimenzijah in z natančno prilagojeno vlažnostjo glede na zahteve kupcev. Proizvodi bodo namenjeni predvsem pohištveni industriji in drugim zahtevnim segmentom lesne industrije. Investicija ima poseben pomen za SiDG, ki je v stoodstotni lasti Republike Slovenije, ter za njegovo hčerinsko družbo Fagus Slovenica, specializirano za predelavo lesa za gradbeništvo in lesno industrijo.

Direktor Fagus Slovenice Rok Rutar je poudaril, da ne gre za kratkoročen projekt, temveč za strateško odločitev, pomembno za Kočevsko, Slovenijo in širši evropski lesnopredelovalni prostor. Po njegovih besedah danes ne govorijo več le o novi žagi, temveč o nujni in pravočasni odločitvi, ki bo podjetju omogočila dolgoročno konkurenčnost. Spomnil je, da ima lesna dejavnost na tem območju dolgo tradicijo, saj so že v petdesetih letih prejšnjega stoletja generacije ljudi tukaj gradile identiteto kraja. V devetdesetih letih pa je zaradi tehnološke zastarelosti obrat postal nekonkurenčen, zato je bila potrebna temeljita preusmeritev razvoja.

Pomemben mejnik se je zgodil leta 2018, ko je takratni Snežnik prešel v last Slovenskih državnih gozdov, proces prestrukturiranja pa se je nadaljeval leta 2025 s potrditvijo investicijskega elaborata za novo žago. Obstoječa oprema iz osemdesetih let namreč ne omogoča več enakovrednega nastopa na trgu.

Trenutno podjetje letno razžaga približno 50.000 kubičnih metrov iglavcev, v prihodnje pa načrtuje predelavo okoli 100.000 kubičnih metrov bukovine, kar pomeni podvojitev obsega proizvodnje. Po Rutarjevih besedah bo to podjetje uvrstilo med štiri ali pet največjih žag v Evropi. Hlodovino bodo v prihodnje poleg Slovenskih državnih gozdov odkupovali tudi iz zasebnih gozdov, predvsem na območju jugovzhodne Slovenije, kar predstavlja pomembno priložnost tudi za zasebne lastnike gozdov.

Skupna vrednost investicije znaša približno 50 milijonov evrov. V njenem okviru bo zgrajen tudi kogeneracijski energetski center, ki bo proizvajal toploto za okoli 8.000 gospodinjstev in električno energijo za približno 1.000 gospodinjstev. Obrat bo v veliki meri energetsko samooskrben, del električne energije pa bo oddan v javno omrežje. Gradnja naj bi se začela v drugi polovici leta 2026, zagon nove proizvodne linije pa je predviden proti koncu leta 2027.

Direktor Slovenskih državnih gozdov Marko Matjašič je ob tem izpostavil, da gre za zelo premišljeno usmeritev v predelavo bukove hlodovine. Delež iglavcev se namreč v gozdovih po vsej Evropi zmanjšuje zaradi posledic ujm, medtem ko se je lesna zaloga bukve v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih povečala za približno 60 odstotkov. Z usmeritvijo v bukev bodo sprostili okoli 60.000 kubičnih metrov jelove hlodovine, namenjene slovenski lesnopredelovalni industriji, kjer povpraševanje presega ponudbo. Opozoril je tudi na negativno bilanco toka lesa na Kočevskem, saj se večina tukaj posekanega lesa predela zunaj regije, nova investicija pa lahko ta trend obrne navzgor in postavi temelje za nadaljnji vertikalni razvoj ter nove inovacije.

Župan Občine Kočevje je poudaril, da se lokalna skupnost še ne zaveda povsem pomena današnjega dne. Po njegovih besedah je bila alternativa temu projektu zaprtje obrata in možnost, da se lesnopredelovalna industrija v največjo slovensko občino po površini ne bi več vrnila. Današnji dan je označil kot uresničitev dolgoletnih prizadevanj, v katera bodo nekateri dokončno verjeli šele takrat, ko bodo na lokacijo zapeljali gradbeni stroji.

Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da gre za projekt, katerega pravi pomen se bo pokazal šele čez leta, ko bo obrat v polnem zagonu in bo izpolnjeval svoje širše poslanstvo. Spomnil je, da vlada od začetka mandata zagovarja znanje kot temelj razvoja ter poudaril, da je ta investicija primer povezovanja naravnih virov, znanja in tehnologije v dobro dolgoročne prihodnosti regije in države.

Sklepni del dogodka je zaznamovala simbolična zasaditev bukve, s katero so udeleženci poudarili usmerjenost investicije v trajnostno rabo lesa ter pomen bukve kot ključnega lesa prihodnosti za Kočevsko in širši prostor.