[Video] Ko samozavestne izjave Goloba preveri statistika

Pred četrtkovim soočenjem na “depolitizirani” javni RTVS je na Instagramu zaokrožil posnetek, kjer je bil premier povprašan, kako se pripravlja na soočenje. Ta pa na to odgovori: “Bo prvo. Ma že cel dan me zasuvajo z rezultati, vsi so tako dobri, da meni ni jasno, a res ne znamo to spraviti do ljudi, ali pa ljudje to vejo, ampak se nočejo zdaj izpostavljati in bodo to pokazali na volitvah.”

Odgovor premierja je pričakovan, saj lahko že tekom celotnega mandata poslušamo, kako oh in sploh smo in da nam zavidajo vsi. A ker je realnost povsem drugačna, ne čudi, da se v lačnih odzivih na premierjevo PR-izvajanje berejo komentarji v smislu: “Ko je humor na račun samega sebe še edino, kar ti preostane.”; “A je to joke?!”; “Predsednik vlade se bo nekega jutra zbudil in morda celo ugotovil, da vodi vlado RS? Nič ni nemogoče!”; “Ni mu pomoči. Tako daleč je prišel, da še sam sebi verjame, čeprav dobro ve, da ni res.”; “Cesar je nag. Tipičen primerek”.

Kar je resničnega Golob tukaj ugotovil, je, da so ga ljudje spregledali. Ne verjamejo več vanj. V družbi jih je sram govoriti o “uspehih” Svobode. V anonimnosti volilne kabine bo še slabše. https://t.co/W2a4RTpDo1

— Žiga Turk (@ZigaTurk) February 20, 2026

Gospodarstvo se je znašlo v težkem položaju

Če pogledamo najprej samo področje gospodarstva, lahko vidimo, da stanje nedvomno ni rožnato. Zaradi nenehnih obremenitev plač je BDP bistveno nižji v času te vlade, kot je bil v času prejšnje vlade. Če je realna rast BDP za Slovenijo leta 2021 znašala 8,4 odstotka, je ta leta 2022 znašala 2,7 odstotka, leta 2023 2,4 odstotka, leta 2024 1,7 odstotka, leta 2025 pa 1,1 odstotka. Zaradi visoke davčne obremenitve, rastočih stroškov dela in obsežne birokracije tuji vlagatelji vedno manj zaupajo v slovensko gospodarstvo. Slovenija tako pri privabljanju neposrednih tujih naložb zaostaja za primerljivimi državami v regiji. Konec leta 2024 so tuje naložbe dosegle 34,4 odstotka BDP, medtem ko so bile na Hrvaškem in Češkem skoraj dvakrat višje. Bloomberg je sicer objavil, da je kupna moč povprečne neto plače na Hrvaškem višja od kupne moči povprečne neto plače v Sloveniji.

V zadnjih štirih letih je bilo mogoče videti strm porast zaprtij podjetij, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z nizko dodano vrednostjo, pa tudi samostojnih podjetij (s. p.), ki so ključni nosilci lokalne ekonomije in zaposlovanja. Zaradi izjemne rasti stroškov dela je po oceni Gospodarske zbornice Slovenije ogroženih 16 tisoč podjetij in 66 tisoč delovnih mest. V marsikaterih podjetjih se je začelo razmišljati o zmanjšanju obsega poslovanja, o selitvi dejavnosti v tujino. Oboje pa se je že začelo prakticirati tudi v praksi.

Foto: X JJ

Zdravstvo potegnili globlje v brezno

Čeprav so nam med prioritetami obljubljali ureditev na področju zdravstva, smo dobili vse prej kot to. Fokus na razmejitev javnega in zasebnega je slovensko zdravstvo potegnil globlje v brezno. Namesto specialističnega pregleda v 30 dneh smo dobili podaljšanje čakalnih vrst.

Čakalne vrste za bolnike, ki čakajo nedopustno dolgo, so se podaljšale za približno 70 odstotkov. Z 1,29 milijona na 1,74 milijona se je med letoma 2022 in 2026 povečalo skupno število čakajočih na zdravstvene storitve, ugotavlja portal Info360, kar predstavlja 35-odstotno rast.

Slovenska Bistrica: Tako so ljudje čakali na vpis k novi osebni zdravnici. (Foto: Bobo)

140 tisoč ljudi je brez osebnega zdravnika. Ker pa imamo 50 tisoč odraslih pri pediatrih, je manj prostora za otroke. Da ne omenjamo, da vlada tudi pomanjkanje ginekologov. Njihova “reforma” tako ni šla v smer krepitve javnega sistema, temveč so del kadra spodbudili k odhodu v zasebni sektor. Kot pravijo Mladi zdravniki, nobena vlada doslej ni tako izrazito pospešila premikov v smer privatizacije, kot pa aktualna vlada.

Čeprav smo od 1. julija lani primorani plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, celoten obseg pravic, ki jih sistem dolgotrajne oskrbe uvaja, še vedno ni mogoče uveljavljati v praksi. Zatika se pri zagotavljanju oskrbe na domu, ki starejšim omogoča, da lahko dlje ostanejo v svojem domačem okolju. Celo na eno do dve leti naj bi se po nekaterih projekcijah podaljšala dostopnost pravic.

Foto: Bobo

Velik razkorak med obljubljenimi številkami in samo realizacijo

Koalicija pa je sicer daleč od obljub na področju stanovanjske politike. Potem ko je podpredsednica vlade iz vrst SD Tanja Fajon pred volitvami obljubljala 10 tisoč novih neprofitnih stanovanj do leta 2030, je minister Luka Mesec v istem obdobju obljubil kar 30 tisoč novih stanovanj. Ambicioznim obljubam se je kmalu pridružil še premier, ki je novembra 2022 napovedal 20 tisoč novih stanovanj. V mandatu te vlade je bilo zgrajenih, kupljenih ali drugače zagotovljenih 1918 novih najemniških stanovanj. 1338 stanovanj se je po podatkih portala Info360 začelo graditi od leta 2022 do leta 2025, ta pa bodo v uporabo dana v času naslednjih vlad.

Vir: Fotomontaža Demokracija

Med uspehe aktualne vlade tudi ni mogoče uvrščati visokih cen hrane. Medtem ko so v Avstriji, na primer, znižali davek na dodano vrednost za osnovna živila, so se vladajoči spomnili koncepta košarice živil, s katero se je javnosti kazalo, da se cene osnovnih izdelkov umirjajo ali celo znižujejo, čeprav so le-te bile in ostajajo visoke. Ne pozabimo, da so podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za december 2025 jasno pokazali, da imamo najhitrejšo rast cen hrane v celotni Evropski uniji (EU), 6,8-odstotno, medtem ko se je v večini drugih držav umirjala ali padala. V luči visokih življenjskih stroškov so tako upravičeno razočarani zlasti razočarani upokojenci, katerih pokojnine so se z redno februarsko uskladitvijo zvišale za 4,2 odstotka. Zvišanje pa je bilo manjše od pričakovanj zaradi uvedbe zimskega dodatka, ki je predstavljal eno od predvolilnih potez aktualne vlade.

Od neučinkovite sanacije poplav do razočaranja hudo bolnih otrok z redkimi boleznimi

Čeprav se je po uničujočih poplavah obljubljala hitro sanacijo, nove domove in odpornejšo infrastrukturo, so se kaj kmalu številne obljube izkazale za nerealne ali neizpolnjene. Golobova vlada je tekom mandata branila nedelujoč državni sistem na področju reševanja romske problematike navkljub številnim opozorilom, da je problematika vidno eskalirala, šele smrt pa je zadostovala, da se je začelo na strani oblasti zbujati spoznanje, da romska problematika ni plod fantazije. Vladajoča garnitura pa se sicer ne zna soočati z demografsko zimo, ki nedvomno predstavlja ključni strateški problem. Potem ko je na začetku mandata šla v ukinitev Urada za demografijo, se je v Sloveniji namreč rodilo najmanj otrok, odkar beležimo rojstva v zadnjih 100 letih. Medtem ko je obstajalo upanje, da se bo končno stopilo nasproti otrokom z najhujšimi redkimi boleznimi in zagotovilo kritje stroškov naprednega zdravljenja v tujini, je nedavno sprejetje zakona prineslo predvsem razočaranje. Slednji namreč vsebuje določilo, da sklad krije zdravljenje le bolnikom, ki so vključeni v III. fazo kliničnih študij. To pa v praksi pomeni, da bodo starši primorani še naprej svoje otroke izpostavljati javnosti z željo, da jim omogočijo možnost za normalno življenje.

Foto: STA

Kot da ne bi vse skupaj zadostovalo, pa še zdaleč nismo našteli vseh tako imenovanih “uspehov” te vlade, je indeks zaznave korupcije v prejšnjem tednu pokazal, da Slovenija postaja vse bolj koruptivna. V zadnjem letu Golobove vlade se je zabeležil padec s 36. na 41. mesto. Slovenija z 58 osvojenimi točkami tako zaostaja za povprečjem Zahodne Evrope in Evropske unije, ki znaša 64 točk. Res hvalisanja “vredno”.

S. K.