[Video] Ko je Slovenija stopila na samostojno pot – nekateri niso zmogli skriti kislega obraza

Na današnji dan pred 35 leti je slovenska skupščina sprejela osamosvojitvene dokumente, na podlagi katerih je naša država postala samostojna in neodvisna. Ob tem pa ni za pozabiti, kako mrkega obraza so bili nekateri, ko je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki je predstavljala temeljni osamosvojitveni akt.

Spomnimo. Leta 1990 so potekale prve demokratične volitve, na katerih je zmagala koalicija Demos. To je omogočilo politično večino, ki je lahko začela proces osamosvajanja. Ključen korak je predstavljal plebiscit 23. decembra 1990, na katerem je več kot 88 odstotkov volivcev izrazilo podporo samostojni državi. Na tej demokratični legitimnosti je bila zasnovana tudi Temeljna ustavna listina, ki je predstavljala otroka Demosa.

Levičarska politika priprave na samostojno življenje krčevito ovirala

Na posnetku je mogoče videti, da Kučanova frakcija slovenskih komunistov ob sprejemu Temeljne ustavne listine RS ni bila videti pretirano radostna. Dolgoletni prvak SDS Janez Janša je lani opomnil, da se je posnetek 34 let skrival pred očmi javnosti, in ljudi pozval, naj se na lastne oči prepričajo, kdo se je veselil in kdo je bil kislega obraza. “Medtem ko je bil slovenski narod na plebiscitu enoten, je levičarska politika priprave na samostojno življenje krčevito ovirala, nato pa je več kot polovica njihovih poslancev (60 od 113) odtegnila svoj glas tudi pri končni odločitvi.”

Po besedah Janše je za sprejem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS od 240 delegatov glasovalo 180. “Ostali (60) so seje bojkotirali, glasovali proti ali se vzdržali, kar je imelo enak učinek. Za 2/3 večino je bilo potrebnih najmanj 160 glasov in presežena je bila zgolj za 20,” je bil jasen.

Na začetku videa je mogoče ugledati Jožeta Smoleta, komunističnega politika, ki je poznan predvsem po tem, da je “po slovensko” definiral vlogo novinarja: “Novinar je družbenopolitični delavec, zavestno naklonjen načelom marksizma in leninizma”. Slednjega je v času pred glasovanjem zavrnil predsednik skupščine France Bučar, ker je znova želel podati enega izmed neštetih amandmajev k temeljni listini in s tem ovirati njen sprejem.

Smole je bil znan po tem, da se je krčevito oklepal Jugoslavije in bil izredno skeptičen do vseh osamosvojitvenih aktov, na katere je vložil tudi precej dopolnil, ki pa so bila večinsko zavrnjena. Videti je mogoče, da je ob glasovanju kar onemel. Vidno slabe volje je bil seveda nekdanji partijski šef in predsednik republike Milan Kučan, ki se je oprijemal upanja po neki novi SFRJ. Slaba volja na njegovem obrazu ne preseneča, saj je celo sam izjavil, da odcepitev Slovenije od Jugoslavije ni bila nikoli njegova najintimnejša opcija. Kislega obraza in mirujočih dlani pa je bil denimo tudi umetnik in politik Ciril Zlobec, dolgoletni član Socialistične zveze delovnega ljudstva, ki je dolga leta v obeh državah predstavljal kulturno vejo “Kučanove” frakcije.

Foto: Posnetek zaslona

A. H.