[Video] Kako mladi pravnik vidi izvedbo volitev?

Oddaja Aktualno je v ospredje postavila dvome o zakonitosti volilnega procesa, organizaciji predčasnega glasovanja ter vlogi Državne volilne komisije (DVK). Gost oddaje, magister prava Žiga Ciglarič, je opozoril na vrsto nepravilnosti, ki so spremljale zadnje volitve – od sistemskih odstopanj od zakonodaje do konkretnih primerov, ki postavljajo pod vprašaj enakost volilne pravice. Ciglarič je dejal, da se razprava lahko zdi kot nepripravljenost sprejeti volilne rezultate, vendar opozarja na širši problem: “Čakajo nas prihodnje lokalne in predsedniške volitve. Če že zdaj vidimo, koliko je nepravilnosti, kam bomo prišli?” Pri tem je bil posebej oster do vloge DVK: “DVK je trenutno poosebitev reka Stalina: ‘Ni važno, koga se voli, važno je, kdo šteje.’”

Že uvodoma je poudaril, da volitve niso bile napete zgolj na volilno nedeljo, temveč je napetost trajala dlje časa: “Volitve niso bile napete le na volilno nedeljo, ampak že prej.” Po njegovih besedah se ključni del zgodbe začne leta 2022, ko je DVK izdala posebna navodila za delo okrajnih volilnih komisij. Ta navodila naj bi omogočila združevanje predčasnih volišč, kar pa je v nasprotju z zakonom. “Zakon je v 69. členu tu jasen: predčasna volišča se opravijo na območjih posameznega volilnega okraja,” je poudaril in dodal, da je takih okrajev 88.

Žiga Ciglarič je dejal, da se je združevanje volišč dogajalo po vsej državi, posebej problematičen pa naj bi bil primer Stožic: “V Stožicah pa ne le, da so združili volilne okraje, ampak celo volilne enote, kar je še večja kršitev.”

Drugi vidik, ki ga je izpostavil, se nanaša na sestavo okrajnih volilnih komisij. Zakon določa, da se predsednik imenuje izmed sodnikov, njegov namestnik pa izmed drugih pravnikov. Po Ciglaričevih besedah naj bi v približno 40 primerih prišlo do odstopanj: “Zanimivo je, da so se pri enem izmed temeljnih načel demokratične države – volitvah v DZ – odločili mimo zakona.”

Kaj to pomeni formalna nepravilnost?

Kritičen je bil tudi do odziva dela pravne stroke, ki je nepravilnosti označila kot zgolj formalne. Takšno razlago zavrača: “Če v kazenskem zakonu ne piše ‘ne ubijaj’, potem če nekoga ubiješ, je to formalna nezakonitost? Kam smo prišli?” Po njegovem mnenju gre pri volilni pravici za ustavno kategorijo, kjer postopki niso nepomembna formalnost, temveč bistveni del zagotavljanja enakosti: “Volilna pravica je ustavna pravica in nam je vseeno kdo bo koga volil, važno je, da lahko voli. Družbena pogodba, da imamo omogočene pravice je nek postopek. Ta postopek je bil sprejet in dogovorjen, zakaj pa se ga krši, nihče ne pove“.

Podoben vzorec naj bi se pojavljal tudi v Ljubljani, kjer so bila bolj oddaljena območja  zaznamovana z nižjo udeležbo. “Zanimivo pa je, da pred letom 2022 ni bilo teh združenjih volišč v Ljubljani. Dokler Zoran Janković ni začel združevati upravnih enot v  eno, je bilo vse mirno.” Ciglarič je opozoril tudi na finančni vidik organizacije: “V državnih ustanovah ne potrebuješ plačevati najemnine, v Stožicah pa naj bi plačali do 150 tisoč evrov.”

Aktualno

Očitne nezakonitosti se ne da izpodbijati

Pomemben del njegove kritike se nanaša na pravno varstvo. Pravi, da ne omogoča učinkovitega izpodbijanja očitnih nepravilnosti pred samim volilnim dnem: “Pri kazenskem pravu je kazenski postopek, pri civilnem pravu je civilni postopek, zakon o Volitvah v DZ je poseben zakon. Pred samim volilnim dnevom lahko izpodbijaš samo nezakonite kandidature, ničesar drugega“, je dejal, in dodal, da je v imenu SDS vložil več ugovorov, ki so jih volilne komisije sicer priznale kot utemeljene in priznale nezakonitost, a brez pravnega učinka: “Nimamo pravnih sredstev, da bi to izpodbijali. In to se dobro zavedajo, ker brez pravnih sredsev ne moreš pravo uveljavit”.

Evidentno so vsaj v treh primerih kršili zakon o volitvah v DZ

Opozoril je tudi na zamude pri odločanju: “Tudi pri vložitvi zadnjega ugovora, ki je jasen – zakon pravi, da za ugovor zoper nepravilnosti imajo rok 48 ur, oni pa so potrebovali šest dni”. Gre za očitne kršitve zakona brez posledic: “Evidentno so vsaj v treh primerih kršili zakon o volitvah v DZ – in nikomur nič.”

Dodatno zaskrbljenost vzbujajo tudi pričevanja s terena. Ena izmed članic volilnega odbora je opozorila na neustrezno varovanje volilnega materiala: “Skrinjice so sicer zapečatili, a z nalepko, ki se jo lahko kupi na Temuju. Volilni imeniki in glasovnice pa so ostali na mizi.” Ciglarič pri tem sicer poudarja, da ne želi širiti teorij zarote, vendar opozarja na možnost zlorab: “Brez težav bi lahko nekdo odlepil nalepko, vzel glasovnico, jo izpolnil in podpisal nekoga, za katerega ve, da ne bo prišel.” Dodal je tudi, da pozna primere zlorabe identitete pri glasovanju. “Poznam osebno ljudi, ki so se hvalili, da so šli volit z osebno izkaznico za brata ali bratranca.”

Nepravilnosti bi lahko vplivale tudi na izid volitev

Na koncu je zavrnil tezo, da nepravilnosti niso vplivale na izid. “Kot primer je navedel minimalne razlike med kandidati.  Če pogledamo na splošno, je Gibanje Svoboda dobila za nekaj tisoč glasov več,  če pa pogledamo po posameznmih volilnih enotah so razlike med določenimi poslanci minimalne. V Mariboru je razlika med Leno Grgurević in Alenko Helbl manj kot 15 glasov.”

“Kar pomeni, da če bi bile predčasne volitve organizirane zakonito ali pa če bi poslali pravilno glasovnice v tujino, mogoče Lene Grgurević ne bi bilo notri. Vsak glas šteje”, je zaključil. 

A.G.