ARTICLE AD
V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljici Uršuli Godec predstavil izzive folklore Simon Fridl, podpredsednik KD Destrnik, ki sam pleše pri dveh folklornih skupinah, hkrati pa že vrsto let izdatno sodeluje tudi v domačem Destrniku, kjer imajo tako folklorne skupine za otroke, odrasle in veterane.
Simon Fridl pravi, da ga je pot kmalu odnesla v folkloro. Že v domačem Destrniku je bila kulturna zavest, v bistvu ohranjanje tradicije zelo močno. Že v osnovni šoli se je spoznal s to dejavnostjo. Takrat je vstopil v otroško folklorno skupino. Tako da zdaj teče že skorajda 18. leto njegovega sodelovanja pri ohranjanju kulturne dediščine. Pravi, da gre za povezovanje več dejavnikov. Toliko let vztraja, ker je to postalo del njega. Vsekakor pa pomaga, da se tudi družijo, ne samo trenirajo in plešejo na dogodkih.

Sam je zdaj plesalec v dveh folklornih skupinah. Aktiven je pri Folklornem društvu Rožmarin Dolena, ki je v Halozah, in pri Akademski folklorni skupini Študent iz Maribora. V Destrniku pa trenutno, po njegovih besedah, ni njegove starostne folklorne skupine. Pravi, da obstajajo tako razlike kot tudi skupne točke pri skupinah. Za skupino iz Haloz je dejal, da ima npr. velik fundus oblačil, kostumov.
Kaj pa Destrnik?
“Folklora je ostala del kulturnega društva,” poudarja in razlaga, kako se je folklora začela razvijati. Zametki so nastali v osnovni šoli, kjer je bilo veliko učiteljev, ki so pripravili prve vaje. Nekaj pa je prevzelo Kulturno društvo Destrnik. Pred 20 leti so ustanovili še Otroško folklorno skupino. “V modernejših časih je verjetno trend, da kulturna društva opuščajo otroško folklorno dejavnost, zato ker se je lažje s tem ukvarjati v šoli,” opaža Fridl in dodaja: “V okviru krožkov, pedagoških ur, ki so seveda plačane. In se znotraj šol zapolni ta čas. Zato je v našem prostoru zelo malo društev, ki imajo še svoje otroške folklorne skupine, ker je to prešlo na šole in vrtce.”

Izzivi zaradi organizacije in financ
Fridl pravi, da je tako verjetno boljše, ker se v šoli lažje organizira in izvede v času učnega procesa. Tudi staršem je veliko težje logistično, da bi otroke vozili po pouku, kot pa če je to že znotraj tega oziroma takoj po pouku. “Same finance pa so potem odvisne od same lokalne skupnosti. Mislim, da to še ni tako velika težava kot pa logistične,” pravi Fridl.
Raziskali so originalne kose oblačil iz domačih krajev
V društvu imajo likovno umetnost, folklorno dejavnost, plese, petje. Pravi, da bi se lahko tudi na odru vse skupaj znašlo. Ne nazadnje imajo tudi bogat fundus kostumov, predvsem za otroke. Naredili pa so tudi raziskavo originalnih kosov oblačil iz njihovih krajev in na podlagi tega naredili kostume. Pravi, da sam večkrat obleče kostume kot pa da bi sodeloval pri izdelavi, a našteje, kdo je raziskoval, kdo naredil kostume. Ne nazadnje se mora vse ujemati od glave do pet.
Tudi starejši so želeli zaplesati
“Namigujemo na Društvo kmetic in gospodinj Destrnik. Tam je nekako bila že dolgo časa ideja, da bi te gospe začele z aktivnim plesanjem. Velikokrat se je porodilo ‘Dajmo narediti neko vajo’, pa nikoli ni bilo časa in se nismo uspeli uskladiti. Smo pa pred enim letom naredili končno prvo vajo. Ugotovili smo, da skupina dobro deluje, da je veselje do folklorne dejavnosti zelo živo,” razlaga, kako so prišli do nove skupine in dodaja: “To so bili plesalke in plesalci, ki prej niso imeli stika s folklorno dejavnostjo. Nikoli niso plesali folklornih korakov.” Ker to ne gre samo za polko ali valček, so se vse korake učili na novo. Ta skupina je zdaj stopila že v drugo sezono. Fridl meni, da jim gre zelo dobro.
Kaj vse je še povedal Simon Fridl o folklori v občini Destrnik in drugod, si lahko ogledate in mu prisluhnete v oddaji Kulturni izziv na spodnji povezavi.
The post (VIDEO) INTERVJU: Simon Fridl o izzivih folklornih skupin: “To so bili plesalke in plesalke, ki prej niso imeli stika s folklorno dejavnostjo.” appeared first on Lokalec.si.

3 hours ago
20








English (US)