[Video] Bodo “božičnico” financirali z denarjem od dolgotrajne oskrbe?

Potem ko je vlada potrdila izhodišča za uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, se je pričelo porajati vprašanje, kje bo država vzela denar za božičnice, namenjene javnemu sektorju. Nekateri so se pričeli spraševati, ali bi se lahko za to namenil tudi del denarja, vplačan za namene dolgotrajne oskrbe, in odgovor državne sekretarke na finančnem ministrstvu v sinočnjih Odmevih ni bil nič kaj pomirjajoč. 

V Odmevih na javni RTVS so sinoči na temo božičnice, za katero delodajalci pravijo, da gre za novo obremenitev gospodarstva, gostili Ekonomsko-socialni svet v malem, torej predstavnike delodajalcev, delojemalcev in vlade. Državna sekretarka Katja Božič je pojasnila, da se je vlada zedinila glede izhodišč za razpravo v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, s katerim želi poiskati konkretne rešitve za ukrep, ki bi rezultiral v božičnici, obvezni 14. plači, ki bi bila v enaki višini na voljo vsem zaposlenim v gospodarstvu kot v javnem sektorju. Potem ko je vlada ob nastopu mandata odpravila davčno reformo Janševe vlade, je Božičeva navedla, da je potrebno najti rešitev za razbremenitev dela.

Ker seveda denar ne raste na drevesu, je v nadaljevanju oddaje sledilo vprašanje, od kod bodo vzeli denar za božičnice. “V državni blagajni bi bilo 380 milijonov evrov manj, takšni so izračuni. Slišali smo neke ocene, ali denar je ali denarja ni, dejstvo pa je, da imamo nižjo gospodarsko rast in javnofinančni primanjkljaj. Kje bo torej država vzela ta denar?” je voditeljica povprašala. Državna sekretarka je na to odgovorila z naslednjimi besedami: “Vlada si želi s tem ukrepom dejansko nasloviti razbremenitev dela in ponuditi neko pravico, ki danes ne obstaja, do katere bodo upravičeni vsi zaposleni pod enakimi pogoji, in ki bo v celoti izvzeta iz obdavčitve in oprispevčenja.”

V zvezi s finančnimi posledicami je povedala še: “Je pa dejansko tako, da so finančne posledice izplačila tega dodatnega denarja, te dodatne pravice za javne uslužbence, ocenjene na 118 milijonov evrov, ostali posredni učinki na javne finance v obliki manjših prilivov v javno  blagajno pa, v primeru, če se predpostavlja enaka obdavčitev in oprispevčenje, kot bi to veljalo za plače, če bi bil ta znesek izplačan v obliki plač, na 250 milijonov evrov.”  

Sodeč po izjavi državne sekretarke, torej še zdaleč ni izključeno, da bo šel denar za namene božičnice iz sredstev, ki smo jih vsi državljani primorani plačevati za namene dolgotrajne oskrbe, ki sploh še ne deluje v celovitem zamahu. Da je to najmanj neokusno, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Taka izjava pri marsikomu le še potrjuje stališče v vezi z uvedbo božičnice, da gre zgolj in samo zgolj za predvolilni bombonček.

A. H.