[Video] Bitka za vitkejšo vlado: skoraj 11-odstotna rast zaposlenih na ministrstvih času Golobove vlade

Državni zbor na današnji izredni seji odloča o predlogu spremembe zakona o vladi, ki ga je vložila Slovenska demokratska stranka. Predlog predvideva zmanjšanje števila ministrstev in reorganizacijo državne uprave, glede na napovedi pa mu je zagotovljena zadostna podpora za sprejem. V SDS ob tem napovedujejo, da bodo strankam, ki bodo zakon podprle, poslali izhodišča za morebitna koalicijska pogajanja.

Sejo je v uvodu zaznamovala predstavitev predloga, ki ga je v imenu SDS predstavil poslanec Andrej Kosi. Poudaril je, da Slovenija v razmerah gospodarskih, finančnih in varnostnih izzivov potrebuje bolj učinkovito vlado. Po njegovih besedah sedanja struktura z 19 ministrstvi in ministrstvom brez resorja, skupaj 20, ni prinesla pričakovane učinkovitosti.

“Številni izzivi na področju gospodarstva, financ, prav tako so pred nami tudi številni varnostni izzivi, zato Slovenija potrebuje učinkovito vlado. Ta vlada z 19 ministrstvi in ministrstvom brez resorja ni prinesla pričakovane učinkovitosti in racionalizacije,” je dejal Kosi. Dodal je, da je cilj predloga “vzpostaviti bolj učinkovito organizacijsko strukturo, zmanjšati stroške državne uprave in povečati njeno učinkovitost”. 

V nadaljevanju je predsednik skupnega odbora DZ Zvone Černač je predstavil tudi stališča strokovnih teles in parlamentarnega odbora. Državni svet in Zakonodajno-pravna služba sta podala mnenje, v razpravi pa so predlog podprle stranke SDS, Demokrati, NSi, SLS, Fokus in Resnica.

Podporniki predloga so poudarili, da manj ministrstev pomeni večjo preglednost, bolj jasno odgovornost in hitrejše odločanje. Po njihovem mnenju je vitkejša državna uprava nujna tudi z vidika javnofinančne vzdržnosti. V razpravi so izpostavili tudi, da gospodarska učinkovitost predstavlja temelj socialne varnosti, ter da organizacijska struktura ministrstev ne vpliva neposredno na delavske pravice, ki so odvisne predvsem od zakonodaje in kolektivnih dogovorov.

“Glede predlagane združitve področij dela in gospodarstva so izpostavili, da združitev omogoča boljše usklajevanje politik zaposlovanja, konkurenčnosti, razvoja podjetništva ter odzivanja na pomanjkanje delovne sile, pri čemer so poudarili, da delavske pravice niso odvisne od organizacijske ureditve ministrstev, temveč od zakonodaje in kolektivnih pogodb. Med drugim so zavrnili očitke glede poudarka na demografskem vprašanju v okviru ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve ter opozorili, da ta predlog sledi resnosti demografskih izzivov v Sloveniji. Izpostavili so tudi, da je predlagano ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino v preteklosti že delovalo na podoben način in pri njegovem delovanju ni bilo težav”, je dejal Černač.

Več o tem, o čemer so govorili na odboru preberite tukaj. 

Poslanec Borut Sajovic se je v svoji razpravi  oddaljil od vsebine predloga. Kritiziral je politično retoriko v parlamentu in poudaril pomen racionalnosti pri upravljanju države. Izpostavil je, da število ministrstev samo po sebi ne zagotavlja učinkovitosti, temveč je ključno delovanje posameznih resorjev in kadrovska struktura. Vlado je pozval k jasnim zavezam glede učinkov na javni sektor, zlasti v domovih za starejše.

Golob priznal napako

Aleš Hojs je v imenu SDS poudaril, da je predlog skladen z volilnim programom stranke, ki je predvidel največ 15 ministrstev. Pravi, da predlog dokazuje, da SDS svoje programske zaveze uresničuje. Dodal je, da so že v preteklosti opozarjali na preobsežno strukturo vlade in da je tudi aktualna vlada kasneje sama priznala težave s koordinacijo med številnimi resorji. “V formiranju odhajajoče vlade Roberta Goloba pred štirimi leti smo opozarjali, da je število ministrstev preveliko in da bo delo neučinkovito. Takrat nas niso poslušali, je pa sčasoma v svojem mandatu to spoznal in priznal tudi predsednik vlade, ki trenutno opravlja tekoče posle.”

V poslanski skupini SDS smo že v našem predvolilnem programu jasno povedali: vlada, ki bi jo vodili, bo imela največ 15 ministrstev.

Predlog zakona, o katerem odloča Državni zbor, predvideva 14 ministrstev in eno ministrstvo brez resorja – skupaj 15. S tem dokazujemo, da svoje… pic.twitter.com/KhH7evrXsA

— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 29, 2026

Manj ministrstev, nižji stroški in boljša učinkovitost

Hojs je še izpostavil, da manj ministrstev pomeni nižje stroške delovanja države ter bolj učinkovito upravljanje javnih politik. Po njegovem mnenju predlog ni ideološki, temveč pragmatičen. Po predlogu bi se število ministrstev zmanjšalo s 19 na 14, ob tem pa bi ostal tudi minister brez resorja, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu. V SDS poudarjajo, da gre za ukrep racionalizacije državne uprave in povečanja njene učinkovitosti. “Seveda je potrebno omeniti tudi denarna sredstva in odgovorno ravnanje z njimi. Manj ministrstev pomeni manj stroškov in več sredstev za tisto, kar ljudje resnično potrebujejo. Zato ta predlog ni stvar levega ali desnega pola. Je bolj preprosto rečeno ponudba zdrave pameti, korak v pravo smer, korak k bolj učinkoviti, bolj odgovorni in bolj pregledni izvršilni oblasti.”

Naslednji je spregovoril poslanec NSi Janez Cigler Kralj, ki je izpostavil modrost njegovega profesorja biologije iz srednje šole, ki je rekel: “zapomnite si, v naravi in v družbi velja načelo “manj je več”. In ravno zaradi tega, ker ta predlog zakona o Vladi Republike Slovenije sledi temu načelu “manj je več”, bomo v Poslanski skupini NSi, SMS in Fokus podprli.

.@jciglerkralj – Za vsak zaslužen evro vam država pobere 0,60 centov. pic.twitter.com/6sufVv448r

— Odkrita Slovenija (@OdkritaSLO) April 29, 2026

V imenu SD je Meira Hot dejala, da razrez resorjev ni zgolj tehnično vprašanje, ampak tudi politična izjava. “Pove nam, katere politike bodo v ospredju, kako bodo povezane in na kakšen način se bo vlada spopadla z najbolj perečimi izzivi. Organizacija ministrstev je v tem smislu neposreden odraz prioritet mandata. V kontekstu predlagane strukture nove vlade se želimo posebej opredeliti do namere združevanja resorjev na področju gospodarstva in dela”. 

Pravi, da to odpira resna sistemska tveganja. “Področje dela po svoji naravi zahteva avtonomnost, jasno normativno usmeritev in predvsem zmožnost zaščite delavskih pravic, medtem ko je področje gospodarstva praviloma usmerjeno v konkurenčnost, produktivnost in razbremenitev poslovnega okolja. Zato ne gre prezreti, da združevanje teh dveh resorjev pomeni tudi koncentracijo različnih, pogosto nasprotujočih si interesov v enem samem resorju. Interesi delodajalcev in delojemalcev so legitimni, a žal pogosto v napetem razmerju”. 

Enake pomislike ima Levica. Asta Vrečko je dejala: “ukinilo se bo samostojno resorno ministrstvo za delo in se bo to priključilo gospodarstvu. Povedano drugače: na istem ministrstvu se združujeta zastopanje interesov kapitala in zaščita delavcev. Ministrstvo za delo, tako imenovano Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, smo imeli v Republiki Sloveniji od leta 1992 oziroma 1993 in prav nobeni vladi do sedaj ni padlo na pamet, da bi ga združila z gospodarstvom.”

11 odstotkov več zaposlenih na ravni ministrstev v času Golobove vlade

Katja Kokot iz Resnice pa je dejala, da bodo predlog v stranki podprli. “V Resnici bomo ta predlog zakona podprli. Podprli ga bomo zato, ker gre končno v smer, ki jo država potrebuje: manj razdrobljenosti, manj podvajanja in bolj jasno organizirano vlado.