Verniki v socializem v Levici so prizadeti

Vladna Levica Aste Vrečko in Luke Meseca javno protestira zaradi opozorila nadškofa Stanislav Zore, ki ga je izrekel na maši na domovino, da domovine ne bo, če ne bo otrok. K maši sta tri mesece pred volitvami prišla Robert Golob in Matjaž Han, ni pa bilo tam nikogar iz Levice.

To stranko je Zore razjezil, ker je ugovarjal celoletni kampanji največjih medijev v državi s politično aktivistko Levice Niko Kovač, da bi zagotovili evropsko plačevanje splavov ženskam iz Poljske in Malte v drugih državah EU. Celotna Evropa in obe omenjeni državi se soočajo s strahovito krizo pomanjkanja rojstev.

Na Maši za domovino so bili predstavniki vseh večji strank, razen Levice. Kot kaže posnetek sta bila v prvi vrsti kot predstavnika vlade Matjaž Han (SD) in Robert Golob (Svoboda), pa tudi soprog predsednice republike Aleš Musar. V drugi vrsti so predstavniki opozicijskih strank Aleš Hojs (SDS), Anže Logar (Demokrati) in Jernej Vrtovec (NSi).

Nadškof je v govoru problematiziral medijsko “fajtanje” za finančno pomoč za ženske iz Poljske in Malte, da bi jim vsa EU solidarno plačevala splave v drugih evropskih državah. Evropa ima najbolj liberalno ureditev na področju splavov na svetu. Razhudil je nadškof vladno stranko, ki je na mašo za domovino ni bilo, tako zelo, da mu za izražanje mnenja očita celo “prekoračitve vloge, ki jo ima RKC v družbi”. Prekoračil bi jo naj s to izjavo:

 

“Domovine ni brez ljudi. Brez ljudi domovina postane samo zemljepisni pojem, z mejami ograjeno ozemlje. Domovina postane šele takrat, ko jo ljudje sprejmejo za svojo, jo obdelujejo in jo ljubijo. Kadar skrbijo zanjo, ker se zavedajo, da so jo prejeli od prejšnjih rodov in jo bodo zapustili prihodnjim rodovom.Zato moramo svoje skrbi in prizadevanja uravnotežiti. Veliko je govora o podnebnih spremembah, o segrevanju planeta, o zelenem prehodu. Resno pa bi nas moralo skrbeti, ker smo se podali globoko v demografsko zimo. Poveličujemo smrt, borimo se za varen splav – mediji so polni tega zavajanja. Oprostite, ampak varnega splava ni. Splav je smrtno nevaren in otroček ga praktično nikoli ne preživi. In če ne bodo preživeli otroci, ne bomo preživeli kot narod. Imeli bomo polno pravic, vse ozračje bo brnelo od pravic, ne bo pa več tistih, ki so nosilci pravic, to je ljudi. Veste, kaj je v nekem intervjuju povedal pesnik Tone Pavček? Davno nazaj je to bilo, a se živo spomnim njegovih besed: »Kadar koli na cesti srečam nosečo mamico, pozdravim malega vesoljčka pod njenim srcem in mu rečem: Dobrodošel med nami! Isto storim tudi, kadar srečam otroški voziček: Dobrodošel med nami! Ko se bomo začeli veseliti življenja, ko bomo vsakemu otročku izrekli dobrodošlico, bo naš narod začela prevevati kultura življenja in kultura veselja. S tem pa tudi kultura zdravega optimizma in kultura prihodnosti.”

Stolnica, maša za domovino. Matjaž Han, Robert Golob in Aleš Musar, v ozadju predstavniki opozicijskih strank Aleš Hojs, Anže Logar, Jernej Vrtovec Foto Nebojša Tejić STA

Iz vladne Levice so se med drugim odzvali s trditvijo: “Slovenija je dedič socialistične tradicije, ki je bila pionir na področju emancipacije žensk.” Izjava je poveličevanje totalitarne diktature, ki je ženskam (in vsem ljudem) ukinila svoboščine, ki so bile običajne v Zahodni Evropi in so danes običajne in varovane tudi pri nas. V diktaturi, kar je bila Jugoslavija, še najosnovnejše politične svoboščine niso bile zagotovljene, denimo, svoboda izbirati si svoje voditelje, imeli smo dosmrtnega diktatorja Josipa Broza Tita, dovoljena je bila le njegova partija, ni bilo svobode medijev, vsi mediji so bili namreč podrejeni vladajoči stranki, tudi sodstvo je bilo neposredno podrejeno tej edini dovoljeni stranki (sodniki so bili praviloma tudi vsi člani partije), pravica do zasebne lastnine ni bila spoštovana… Pravica do groba, zaradi množičnih povojnih umorov komunističnih oblasti, ki so jih poskušale prikriti s skrivanjem trupel, pa še do danes ni zagotovljena.

Ko gre za možnost splavov ti v Zahodni Evropi niso bili in niso drugače urejeni kot pri nas, pa tam niso imeli “veličastnega komunizma”, ki bi jim to “prinesel iz Moskve”. Država, kjer so omejitve splavov v EU najostrejše, hkrati pa imajo tudi najhujšo demografsko krizo, je nekoč komunistična Poljska.

Peter Jančič, Spletni Časopis