Vera proti propagandi

Piše: Alvaro Penas

Ena najbolj razširjenih laži, ki jih širi kremeljska propaganda, je, da je Ukrajina država, ki preganja kristjane, medtem ko je Rusija zaščitnica vere in tradicionalnih vrednot. Resničnost ne bi mogla biti bolj nasprotna: od začetka obsežne invazije je ruska vojska uničila na stotine cerkva in ubila 67 duhovnikov. Po podatkih projekta »Religion on Fire« je bilo do začetka leta 2026 poškodovanih ali uničenih 742 bogoslužnih objektov in 11 verskih izobraževalnih ustanov, predvsem v regijah Doneck, Kijev, Harkov, Herson in Lugansk. Škoda ni posledica zgolj bombardiranja, saj so bile nekatere cerkve in sveta mesta med rusko okupacijo namerno oskrunjena. Raketni napad 15. junija na Kijevsko-pečersko lavro, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, je bil jasen dokaz svetu, kako Rusija poskuša uničiti kulturno in versko identiteto Ukrajine.

Vendar se je kljub dokazom ruska propaganda izkazala za zelo učinkovito pri prodaji svojih laži zahodni javnosti, zlasti najbolj konservativnim delom Združenih držav. »Mnogi konservativci še nikoli niso slišali ničesar dobrega o Ukrajincih. Vse, kar so vedeli, so bile laži,« mi je povedal Steven Moore, ko se je spominjal svoje udeležbe na vrhu pastorjev »Faith Forward«, ki ga je organizirala organizacija Turning Point USA, ki sta jo leta 2012 ustanovila Charlie Kirk in Bill Montgomery. Ko jim je Moore pokazal dvominutni napovednik za film »A Faith Under Siege« (Vera pod obleganjem), so se mnogi od njih odzvali presenečeno – nikoli niso videli, kaj se v resnici dogaja v Ukrajini.

»A Faith Under Siege« je dokumentarec, ki ga je poleti 2024 režiral Yaroslav Lodygin. Colby Barrett je s pomočjo Stevena Moora in Anne Shvetsove produciral ta film, ki ostro razkriva preganjanje, ki so ga utrpeli evangeličanski in protestantski kristjani na območjih pod rusko okupacijo. Mučenje, umori, uničevanje cerkva, ugrabitev otrok… Grozljiva resničnost, prikazana skozi pričevanja iz prve roke ljudi, ki kljub vsemu ostajajo neomajni v svoji veri. Spominjam se, da sem bil ob prvem ogledu dokumentarca globoko ganjen in sem razumel ogromen vpliv, ki bi ga lahko imela njihova pričevanja na versko in konzervativno občinstvo; ne smemo pozabiti, da je 47 % Trumpovih volivcev evangeličanskih kristjanov in 25 % katoličanov.

Dokumentarni film je bil premierno predvajan maja 2025 in je bil tako uspešen, da je bil septembra 2025 izdan kot serija v studiu Angel Studios, ki je film razširila z novimi posameznimi zgodbami. »Vera pod obleganjem« je dosegla milijone ljudi prek kanalov, kot so Newsmax, Christian Broadcasting Network (CBN) in Trinity Broadcasting Network (TBN). Glede na anketo Ukraine Freedom Project si je film ogledalo 3,1 milijona ameriških evangeličanskih kristjanov, 11 milijonov pa jih ve za njegov obstoj.

Po filmu »Vera pod obleganjem« sta sledila kratka filma »No Priests Left« in »Orthodox Under Fire«. Prvi prikazuje, kako so ruske oblasti uradno prepovedale ukrajinsko grškokatoliško cerkev in katoliške humanitarne organizacije ter jih označile za »tuje agente« ter izgnale katoliške duhovnike z okupiranih ozemelj z mučenjem, pridržanjem ali deportacijo. Drugi, ki se dogaja v vasi Bobak, prikazuje, kako ruske sile oskrunijo pravoslavno cerkev in zlorabljajo duhovščino. Soočeni z dejstvom, da je Moskovski patriarhat blagoslovil Putinovo vojno, župljani prekinejo vezi z Moskvo in se pridružijo Neodvisni pravoslavni cerkvi Ukrajine.

Zaradi uspeha teh dokumentarcev je ekipa, ki stoji za filmom »Vera pod obleganjem«, v začetku avgusta na več platformah, vključno z YouTubom in TBN+, začela novo serijo z naslovom »Vera v vojni«. »Vera v vojni« v petih epizodah pripoveduje zgodbe izjemnih ljudi, ki imajo pogum, da tako ali drugače služijo v Ukrajini in se uprejo ruski invaziji. To so zgodbe o junaštvu, predvsem pa zgodbe o veri in upanju.

»Tudi v ruševinah« pripoveduje zgodbo pastorja Marka Sergeeva. Rusija mu je zasegla prvi dom in prvo cerkev, krščansko cerkev Melitopol, ki so jo njegovi starši zgradili 30 let prej. Sergeev se je z družino nato preselil v Kijev, kjer je ustanovil novo cerkev, a je 28. septembra 2025 ruska raketa popolnoma uničila njegov dom. Čudežno je on in vsa njegova družina preživela. Namesto da bi obupal, Sergeev še naprej pridiga. Drugi ukrajinski pastor, Jurij Babinets, je tema serije »Brez predaje«. Jurij se je odločil ostati v Kijevu, ko se je začela invazija, in svojo cerkev branil pred dvema kolonama ruskih tankov. Tretja zgodba, »Vojaki luči«, spremlja Christiana Hickeyja, misijonarja in veterana Zelenih baretek, ki se z vso družino preseli v Ukrajino, da bi usposabljal prostovoljce, dostavljal humanitarno pomoč in medicinske potrebščine na fronto, razdeljeval Biblije in delil evangelij z vojaki in civilisti.

Naj podrobneje opišem preostali dve epizodi, saj sem imel pred časom priložnost intervjuvati njuna protagonista. »Varna tla« pripoveduje zgodbo o drugem nekdanjem pripadniku Zelenih beretek, Ryanu Hendricksonu, ustanovitelju nevladne organizacije »Tip of the Spear Landmine Removal Inc.« Hendrickson je bil leta 2010 v Afganistanu hudo poškodovan, ko je stopil na improvizirano eksplozivno napravo, vendar je bila njegova volja močnejša od poškodb in po 28 operacijah ter 18 mesecih naporne rehabilitacije se je uspel ponovno pridružiti Zelenim beretkam ter se marca 2012 vrnil v Afganistan.

Hendrickson je pustil službo v Združenih državah Amerike, da bi odšel v Ukrajino, da bi se boril proti kopenskim minam, tako da je zagotavljal usposabljanje in opremo za operacije odstranjevanja min ter veteranom, ki ne morejo več aktivno služiti na fronti, dal nov občutek smisla. »V življenju sem bil na nekaterih res slabih krajih in videl sem nekaj res slabih stvari, a vedno lahko vidiš Božjo roko, če jo iščeš. Na vseh teh krajih je upanje, ker je Bog povsod, in če mu dovolimo, da nas uporabi kot posodo za pomoč drugim, je vedno upanje, tudi in še posebej na krajih, ki se zdijo najtemnejši.«

Končno, »Ukradeni otroci« spremlja Meaghan Mobbs, ki razkriva enega najbolj gnusnih zločinov Putinovega režima: ugrabitev in indoktrinacijo ukrajinskih otrok. Mobbs, bojna veteranka, direktorica Neodvisnega ženskega centra za ameriško varnost in zaščito ter predsednica fundacije R.T. Weatherman, v sodelovanju z ukrajinskimi oblastmi in nevladno organizacijo Save Ukraine poroča, da je Rusija ugrabila ali prisilno deportirala vsaj 19.000 ukrajinskih otrok.

Ta ruska politika je zelo podobna sistemu »devshirme«, ki ga je uporabljalo Osmansko cesarstvo. Turki so ugrabljali krščanske otroke z Balkana in drugih osvojenih regij kot »krvni davek«. Izbrisali so jim identiteto, jim dali turška imena in jih spreobrnili v islam, jih usposobili za služenje v sultanovi vojski. Rusija ugrablja ukrajinske otroke, jih ločuje od družin in jim s procesom rusifikacije briše identiteto. Nato jih spremeni v vojake, da bi uničil lastno ljudstvo. Otroci sami opisujejo, kako ta sistem deluje: nenehen plaz propagande, prepoved vsega ukrajinskega ter zapiranje in mučenje tistih, ki se nočejo podrediti.

»Snemamo več filmov, ker Vladimir Putin uničuje več cerkva, ubija več ukrajinskih kristjanov, trguje z več ukrajinskimi otroki in laže svetu o tem. Preveč ljudi mu verjame,« zaključuje Moore. Kljub resnici ruska propaganda porabi 2 milijardi dolarjev na leto za širjenje svojih laži. Na koncu je resnica vedno močnejša od laži, vendar lahko vsi storimo nekaj, da resnica čim prej prevlada. Oglejte si in delite te filme; širite glas o tem, kaj se v resnici dogaja v Ukrajini.

Vir: https://www.lavocedelpatriota.it/en/faith-vs-propaganda/

The post Vera proti propagandi appeared first on Kulturni marksizem.