Velikonočna vigilija v polni cerkvi Marije Vnebovzete v Domžalah

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Pomeni veselo čakanje v molitvi na Kristusovo vrnitev. Obredi naj bi bili ponoči, pozno zvečer ali zgodaj zjutraj. Velikonočna vigilija je isto kot velika noč. Velika noč predstavlja največji in najstarejši krščanski praznik. Veliki teden začenjamo na cvetno nedeljo, vrhunec velikega tedna pa je velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto, ki nas uvede v veliko noč. Postavljena je na začetek pomladnega cikla, ko se narava prebuja in simbolizira dan Jezusovega vstajenja in dan žrtvovanja za celotno človeštvo, s katerim je bil svet odrešen. Ker je dobro premagalo zlo, se življenje tako nadaljuje v večnosti. S tem dejanjem naj bi bil svet odrešen, saj se življenje ne konča s smrtjo, ampak se nadaljuje v večnosti, ko bo dobro premagalo zlo. Ker je ta trditev tako veličastna, je tudi praznovanje velike noči že od nekdaj slovesno in veličastno.

Po zahodu sonca se je v cerkvi Marije Vnebovzete v Domžalah v soboto, 4. aprila 2026 začela velikonočna vigilija, ki je uvod v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Velikonočno vigilijo je daroval domžalski župnik mag. Klemen Svetelj ob pomoči duhovnega pomočnika Andreja Sveteta ter laiki in ministranti. Pri velikonočnem blagoslovljenem ognju na Goričici so prižgali svečo in kadilo, nato pa so v temi vstopili v cerkev, kjer je župnik trikrat zapel »Kristusova luč«, zbrani pa so odgovorili »Bogu hvala«. Bogoslužje velikonočne vigilije ima štiri dele: »SLAVJE LUČI« se je začelo pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja, s katerim je prižgal duhovnik okrašeno velikonočno svečo in kadilo. Sledil je sprevod v temno cerkev, z velikonočno svečo na čelu, ob kateri so si verniki postopoma prižgali svoje sveče. Nato je duhovnik zapel velikonočno hvalnico. Sledilo je »BESEDNO BOGOSLUŽJE«, ki nam v zgoščeni pripovedi prikazuje zgodovino odrešenja. Ob slavi so se zopet oglasile orgle in zvonovi, pritrkovalci pa so izvabljali čudovite melodije iz cerkvenih zvonov ter naznanjali veselo alelujo. Ob tem so se prižgale vse luči. Po berilu je duhovnik slovesno zapel Alelujo. Sledilo je »KRSTNO BOGOSLUŽJE«, ki ima v bogoslužju velikonočne vigilije posebno mesto, saj v krstu deluje moč Kristusove smrti in vstajenja. Po krstu oz. po blagoslovu krstne vode so vsi s prižganimi svečami v rokah izpovedali krstne obljube. Sledilo je »EVHARISTIČNO BOGOSLUŽJE« velikonočne vigilije, ki je največje slavje vsega liturgičnega leta. To je najbolj slovesna velikonočna maša. Sveta maša je bila peta in nadvse slovesna. Bogatilo jo je prekrasno petje župnijskega Mešanega pevskega zbora župnije Domžale, kateremu so se pridružili zbrani v cerkvi. Zborovodja je bil Martin Kozjek, na orglah pa jih je spremljal Anže Kozjek.

Avtor: Miro Pivar; Foto, video: Miro Pivar