ARTICLE AD
Velikonočna šunka? Brez nje ne gre! Ob praznikih, ki presegajo le koledarsko obeležje, ljudje pogosto iščejo način, kako v kuhinji obuditi tisto, kar se prenaša iz roda v rod. Velika noč je čas pisanic in potic, je pa tudi trenutek, ko se za praznično mizo postavijo jedi, ki nosijo težo tradicije, simbolike in okusov otroštva. Med njimi zavzema osrednje mesto velikonočna šunka, ki jo v nekaterih družinah še vedno kuhajo na ognju, drugje pečejo v krušni peči, ponekod pa jo zavijejo v testo in s tem naredijo pravo praznično mojstrovino.

Kdaj je velikonočna šunka v testu postala več kot le jed
Velikonočne jedi v slovenskih domovih imajo poseben status. Medtem ko se skozi desetletja nekateri običaji izgubljajo, šunka v testu trdno vztraja. V preteklosti so gospodinje velikonočno šunko prinesle k blagoslovu, skrbno zavito v laneno servieto. Kruh je bil del te simbolike – žito, ki kali, ponazarja novo življenje. Ko je bila šunka zavita v testo, je bila to jed, ki je povezovala materialno z duhovnim.
Tudi danes priprava šunke v testu vključuje načrtovanje, počasno pripravo, potrpežljivost in čas. V časih, ko življenje teče v ritmu klikov in hitrih odločitev, kuhanje takšne jedi zahteva zbranost. To pa je morda ravno tisto, kar ljudje v prazničnih dneh vse bolj iščejo – trenutke brezčasja.
Testo kot nežna odeja prazničnega okusa
Za pripravo testa, ki bo objelo šunko, ne potrebujemo skrivnih sestavin, ampak preprosto kombinacijo moke, kvasa, jajc in mleka. Vendar skrivnost ni v sestavi, temveč v dotiku rok, ki testo gnetejo, v času, ki ga dobi za vzhajanje, in v ljubezni, s katero se ovije okoli mesa.
Takšno testo naj bo mehko, vendar dovolj čvrsto, da med peko ohrani obliko. Ne sme popustiti pod težo mesa, a hkrati ne sme biti predebelo. V dobrih receptih ga razvaljajo v pravokotnik, nežno ovijejo okoli predhodno kuhane šunke in pustijo, da v pekaču še nekaj časa vzhaja. Površino običajno premažejo z jajcem, kar med peko ustvari vabljivo zlatorumeno skorjo.
Recept za velikonočno šunko v testu
Šunka naj bo kakovostna – domača, če je le mogoče. Pred peko jo skuhamo v vodi s korenčkom, lovorjevim listom, česnom in čebulo. Pustimo jo, da se popolnoma ohladi, preden jo ovijemo v testo. Kuhana in ohlajena šunka je primerna za pečenje, saj testo ne bo razmočeno, okus pa se bo lepo prepojil.
Za pripravo testa potrebujemo pol kilograma bele moke, vrečko suhega kvasa, dve žlici olja, eno jajce, žličko soli in nekaj decilitrov toplega mleka. Vse sestavine zamesimo v mehko testo, ki naj vzhaja približno eno uro. Nato ga razvaljamo in v sredino položimo ohlajeno šunko. Ovijemo, robove stisnemo, položimo v pekač, premažemo z jajcem in pečemo pri 180 stopinjah Celzija približno eno uro.
Med peko se vonj šunke in kruha širi po hiši in ustvari vzdušje, ki ga ne zmore noben parfum ali sveča. Ko skorja rahlo poči, to ni napaka, temveč znak, da se testo prilagaja notranjosti – sočnemu kosu mesa, ki čaka na rez.
Kaj dodati, kaj izpustiti in zakaj
Včasih gospodinje med testo vmešajo tudi zelišča ali nariban sir. Drugi testo obogatijo z nekaj žlicami kisle smetane, da postane mehkejše. A bistvo ostaja – šunka naj bo zvezda jedi, testo njen spremljevalec, ne prevladujoči element. Ravnotežje med sestavinami je tisto, kar naredi recept brezčasen.
Nekateri pečejo šunko skupaj z malo hrena, ovito v folijo, da ostane vlažna. Drugi prisegajo na to, da mora biti testo dovolj zračno, da ujame sokove šunke. Prav v tej raznolikosti receptov se skriva lepota velikonočne kuhinje – vsak dom ima svoj način, vsaka družina svojo skrivnost.

Pomen šunke v testu nekoč in danes
Nekoč, ko so bile sestavine redke in prazniki redkejši, je bila šunka v testu razkošje. Simbolizirala je zaključen post, obilje in pomlad. Danes, ko si lahko skoraj vsak dan privoščimo meso, njena vrednost ni več v ceni ali teži, temveč v obredu priprave.
Prav ta preobrat iz jedi za preživetje v jed za praznovanje jo uvršča med dragocene ostanke kulinarične preteklosti, ki še vedno živijo. Ljudje jo ne pripravljajo zato, ker je najlažja ali najhitrejša možnost, temveč zato, ker pomeni nekaj več. Tako kot potica, ki se peče le ob izbranih priložnostih, tudi šunka v testu kliče po počasnosti.
Sodoben pogled na tradicionalno jed
V zadnjih letih šunka v testu doživlja svoj preporod. Objave na družbenih omrežjih, kuharske oddaje in blogi jo vračajo v ospredje praznične mize. Pogosto jo prikazujejo ob pisanih jajcih, potici in pomladnem šopku. A kljub fotografijam, ki poskušajo zajeti njeno popolnost, ostaja to jed, ki zares zaživi šele takrat, ko jo kdo nareže in ponudi.
Lahko jo pripravimo tudi v manjših različicah – iz mini šunk ali šunkovih rolad, ki jih zavijemo vsako posebej. A klasična, velika šunka, ovita v dišeče testo, pečena v enem kosu in postrežena kot osrednji element mize, še vedno zaseda prestol.
Velikonočna šunka v testu ni nujno najbolj preprosta izbira za praznike. Zahteva čas, potrpežljivost in nekaj spretnosti. A to, kar daje – vonj po praznikih, občutek topline in nostalgičen spomin na mamine roke, ki so oblikovale testo okoli mesa – je vredno več kot katerakoli bližnjica.
Ena najbolj simbolnih prazničnih jedi
Morda prav zato ostaja, čeprav tiho in pogosto spregledano, ena izmed najbolj simbolnih prazničnih jedi. Ko družina sede za mizo, ko se razreže skorja in zadiši po kruhu in mesu, ko se otroci začudeno sprašujejo, kaj je to, se zgodi tisto, kar je bistvo praznikov – povezanost.
Ni pomembno, ali ste testo pripravili sami ali ste se odločili za kupljeno verzijo. Pomembno je, da ste šunki dali prostor, da zasije – tako na krožniku kot v spominu tistih, ki bodo nekoč pripovedovali, kako je dišalo pri vas doma.
Objava Velikonočna šunka v testu – praznični simbol, ki združuje družino in tradicijo se je pojavila na Vse za moj dan.