ARTICLE AD
Velikonočni zajtrk ali pozno kosilo brez dobro pripravljene šunke je za mnoge praznik brez pravega okusa. Slovenska tradicija narekuje, da je šunka eden od temeljev obredne mize – ob barvanih jajcih, hrenu in potici. Pa vendar se ravno pri šunki vsako leto znova pojavljajo enake napake, zaradi katerih postane suha, preslana ali brez okusa.
To ni članek o tem, kako jo skuhati po korakih. Tu je pogled v ozadje priprave – zakaj nekaterim uspe šunka, o kateri se govori še poleti, drugim pa ne pomaga niti dimljenje. Izkušnje gospodinj, mesarjev in prazničnih mojstrov razkrivajo, da ni toliko težava v receptu, kot v razumevanju mesa. Zato smo podrobno analizirali, kaj vse gre lahko narobe – in predvsem, kako se temu izogniti.

Zakaj je domača šunka zahtevnejša od industrijske?
Vsako leto se poveča zanimanje za domače mesnine. Ljudje posegajo po šunkah z lokalnih kmetij, surovo dimljenih ali celo domačih. Vendar pozor: take šunke niso kalibrirane kot industrijski izdelek. Vsaka je nekoliko drugačna – po teži, slanosti in vlažnosti.
Zato je napaka št. 1 pri pripravi takšne šunke ta, da jo kuhamo po navodilih z embalaže industrijske. Rezultat? Ali preveč slana ali razkuhana z mehko teksturo.
Domača šunka potrebuje več pozornosti že dan prej – zlasti namakanje v hladni vodi čez noč. To ni odvečen korak, ampak ključ do ravnovesja v okusu.
Napaka, ki spremeni vse: temperatura vode
Največji greh pri kuhanju šunke je hitenje. Šunka se ne kuha v kropu. Voda mora biti komajda na meji vrenja. Če začne močno vreti, beljakovine v mesu zakrknejo in šunka postane trda.
Dlje časa in počasneje kot se kuha, bolj mehka, sočna in okusna bo. Približno 1 ura na kilogram šunke je dober orientir, a še bolje se je zanesti na kuhinjski termometer. Notranja temperatura šunke naj doseže od 75 do 78 °C.
Največja zmota: da jo pečemo do skorjice
Mnogo gospodinj si želi pečeno šunko z zapečeno skorjico, kot jo vidijo na Pinterestu ali v kulinaričnih revijah. Vendar tiste šunke so velikokrat povsem drugačne vrste – pogosto iz tujine, delno kuhane, dimljene in obložene z glazuro.
Slovenska velikonočna šunka ni roastbeef. Če jo po kuhanju pečemo, mora biti to izredno kratko – zgolj za videz. Predolgo pečenje odvzame vlago in lahko pokvari tisto, kar smo s kuhanjem dosegli.
Začimbe: več ni vedno bolje
Ena najpogostejših napak je dodajanje preveč začimb v vodo za kuhanje. Lovor, poper v zrnju, čebula – to je dovolj. Včasih še strok česna. Vse, kar je več, šunko zamaskira.
Če uporabljate meso z domačije, kjer je šunka dimljena na bukovih drveh in soljena po starem, potem je škoda tega okusa. Takšne šunke ne potrebujejo kulinaričnih eksperimentov, temveč spoštovanje.
Kaj pa rezanje?
Presenetljivo veliko napak se zgodi šele na koncu – pri serviranju. Mnogi šunko razrežejo takoj, ko je kuhana ali pečena, ker želijo postreči vroče meso. To je napaka. Tako kot pri dobrem steaku mora šunka po kuhanju počivati. Vsaj 15 minut, najbolje pa 30 minut.
V tem času se sokovi prerazporedijo po mišičnini. Če jo prerežemo prehitro, iz nje odteče dragocena vlaga, meso pa postane suho in brez prave teksture.

Katero šunko sploh izbrati?
Pri izbiri je ključno razmisliti, kakšen okus in teksturo pričakujete. Če želite izrazito aromo dima, izberite dimljeno domačo šunko. Če vam je pomembna blaga slanost in mehka struktura, vzemite surov kos stegnenice in jo sami pripravite.
V trgovinah so vse bolj razširjene že kuhane šunke, kar je priročno, a okus pogosto ne doseže domačih variant. Tudi tiste, ki jih zavijajo v testo, zahtevajo svoj pristop – šunka mora biti že pred peko toplotno obdelana, testo pa dovolj tanko in elastično, da ne preprečuje kroženja toplote.
Tudi pri spremljavi se lahko zatakne
Ne, šunka ni samo meso. Del velike noči je tudi to, kako jo postrežemo. Premočen hren, jajca, ki jih ni mogoče olupiti, ali kruh, ki razpada – vse to lahko pokvari vtis popolne velikonočne mize.
Priporočljivo je pripraviti več vrst kruha (bel, polnozrnat, koruzni kruh), hren pa naribati sveže in ga postreči samostojno ali z malo kisle smetane. Pisani pirhi naj bodo skuhani vsaj dan prej – v hladnem jih je lažje olupiti.
Velikonočna miza brez stresa
Ključ do popolne velikonočne šunke ni v eksperimentiranju, ampak v potrpežljivosti. Šunka je meso, ki povezuje tradicijo, čas in vonj doma. Njena priprava naj bo premišljena, ne improvizirana.
Šunko kuhamo nekaj ure dolgo, brez telefonov, brez bližnjic. In rezultat? Diši po domu, zbrani družini in tistem trenutku, ki ga ne prehiteva nobena štoparica.
Objava Velikonočna šunka in napake, ki lahko uničijo praznični obed se je pojavila na Vse za moj dan.