VELIK PREOBRAT V SLOVENSKIH ŠOLAH! NPZ ne bo več odločal o vpisu v srednjo šolo, prihajajo pa tudi strožja pravila za učence!

47 minutes ago 16
NPZ, vpis v srednje šole - chat gpt

Slovenskim osnovnošolcem, staršem in učiteljem se obetajo velike spremembe. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je predstavilo paket zakonodajnih predlogov, ki posega v nacionalno preverjanje znanja (NPZ), ocenjevanje, domače naloge in vzgojne ukrepe. Največ pozornosti bo zagotovo pritegnila novost, da rezultati NPZ ne bi več vplivali na vpis v srednje šole. Toda to še zdaleč ni vse!

Slovenski šolski sistem bi lahko že prihodnje šolsko leto doživel precejšnje spremembe. Ministrstvo, ki ga vodi dr. Borut Rončević, je 19. novembra 2026 v javno obravnavo poslalo paket predlogov sprememb šolske zakonodaje. Če bodo spremembe sprejete, naj bi se praviloma začele uporabljati 1. septembra 2027. Kaj torej čaka otroke, starše in učitelje?

KONEC NPZ KOT MERILA ZA VPIS V SREDNJO ŠOLO!

Ena najodmevnejših sprememb se nanaša na nacionalno preverjanje znanja. Po novem rezultati NPZ ne bi več šteli kot merilo pri omejitvi vpisa v srednješolske programe.

To pomeni, da dosežki na nacionalnem preverjanju znanja ne bi več odločali o izbiri kandidatov v primerih, ko bi bilo za določeno srednjo šolo prijavljenih več učencev, kot je prostih mest. NPZ pa ne bo ukinjen!

Njegova glavna naloga naj bi bila spremljanje znanja in pomoč pri ugotavljanju, na katerih področjih učenci potrebujejo dodatno podporo. Pomembna sprememba čaka tudi devetošolce. Ti bi po predlogu sami izbrali tretji predmet NPZ, in sicer med obveznimi predmeti osmega in devetega razreda.

Doslej je tretji predmet za posamezno šolo določen po sistemu izbora, ki ga vodi pristojno ministrstvo.

DOMAČE NALOGE BODO OTROCI LAHKO OPRAVLJALI ŽE V ŠOLI

Predlog prinaša tudi novost, ki bo zanimiva predvsem za starše mlajših osnovnošolcev. V okviru razširjenega programa osnovne šole bi uvedli vsakodnevni čas za samostojno učenje in opravljanje domačih nalog.

Namen ukrepa je, da otroci razvijejo boljše delovne navade, samostojnost in odgovornost do šolskih obveznosti. To pa še ne pomeni, da bodo domače naloge odpravljene ali da bodo vsi učenci vse naloge opravili že med šolskim dnevom. Koliko časa bodo imeli na voljo in kako bo novost organizirana, bo odvisno tudi od končne ureditve ter izvajanja razširjenega programa na šolah.

STROŽJI VZGOJNI UKREPI: ŽE DVA OPOMINA BI LAHKO POMENILA PREŠOLANJE

Precejšnje spremembe se obetajo tudi pri obravnavi učencev z resnejšimi vzgojnimi težavami. Po predlogu bi se pogoj za prešolanje znižal s treh na dva vzgojna opomina v obdobju dvanajstih mesecev.

To ne pomeni, da bi bil učenec po drugem opominu samodejno premeščen na drugo šolo, temveč da bi bila možnost takšnega ukrepa predvidena že prej. Pomembno je tudi, da bi vzgojni opomini ostali veljavni ob prepisu učenca na drugo osnovno šolo.

Predvidena pa je celo ukinitev možnosti ugovora zoper vzgojni opomin. Ministrstvo spremembe utemeljuje s potrebo po jasnejših pravilih vzgojnega delovanja ter večji strokovni avtonomiji učiteljev in ravnateljev. Ob tem se odpira tudi vprašanje, kako bo v novi ureditvi zagotovljeno ustrezno varstvo pravic učencev in staršev.

NEOCENJENI IZ TREH PREDMETOV BODO PONAVLJALI RAZRED!

Novosti se obetajo tudi pri ocenjevanju in napredovanju učencev. Po predlogu bi učenec, ki bi bil ob koncu pouka neocenjen iz treh ali več predmetov, moral ponavljati razred. Predmetne izpite bi bilo mogoče opravljati iz največ dveh predmetov. Šole bi hkrati dobile več pristojnosti pri oblikovanju lastnih pravil ocenjevanja.

To naj bi omogočilo več prilagajanja potrebam posameznih šol, hkrati pa bo pomembno zagotoviti, da bodo standardi ocenjevanja med različnimi šolami primerljivi.

OTROCI, KI NE ZNAJO SLOVENSKO, NAJPREJ V JEZIKOVNE PRIPRAVLJALNICE

Ena najpomembnejših predlaganih sprememb je uvedba posebnih jezikovnih pripravljalnic. Ob vključitvi otroka v slovensko osnovno šolo bi najprej preverili njegovo znanje slovenščine. Če znanje ne bi bilo zadostno za uspešno spremljanje pouka, bi se učenec vključil v ustrezno obliko intenzivnega učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske kulture.

Pripravljalnice bi lahko potekale tudi na drugi osnovni šoli, otrokom pa bi bil v takšnem primeru zagotovljen brezplačen prevoz. Ko bi učenec dosegel ustrezno raven znanja slovenščine, bi se vključil v redni pouk na matični šoli, dodatno jezikovno podporo pa bi lahko prejemal tudi pozneje.

Na ministrstvu poudarjajo, da naj bi takšna ureditev otrokom omogočala lažje vključevanje in uspešnejše šolanje.

VEČ DOMOLJUBNE IN DRŽAVLJANSKE VZGOJE

Predlog prinaša tudi okrepljeno pozornost poznavanju Slovenije, njene zgodovine, kulture in državnosti. Osnovne šole bi morale v okviru razširjenega programa izvesti najmanj en projekt s področja domoljubne in državljanske vzgoje.

Na strokovnih posvetih so se pojavili tudi dodatni predlogi, denimo preimenovanje jesenskih počitnic v Trubarjeve počitnice ter večja pozornost pomembnim datumom slovenske državnosti. Vendar gre pri teh idejah za predloge iz strokovnih razprav, ne za že sprejete spremembe šolskega koledarja.

PRILAGODITVE TUDI ZA MLADE ŠPORTNIKE IN UMETNIKE

Med predlaganimi spremembami so še dodatne možnosti prilagajanja šolskih obveznosti učencem, ki se intenzivneje ukvarjajo s športom ali umetnostjo. Natančneje naj bi uredili tudi izobraževanje otrok na domu. Ministrstvo želi z novostmi šolam omogočiti večjo prožnost, obenem pa ohraniti jasna pravila za izpolnjevanje učnih obveznosti.

KDAJ SE BODO SPREMEMBE ZAČELE UPORABLJATI?

Po napovedih ministrstva naj bi večina predlaganih sprememb začela veljati z začetkom šolskega leta 2027/2028, torej 1. septembra 2027.

Toda pomembno je poudariti, da zakonodajni predlogi še niso dokončno sprejeti. Najprej sledi javna obravnava, v kateri lahko zainteresirana javnost poda pripombe in predloge. Nato mora zakonodaja prestati še predpisani postopek sprejemanja. Do takrat za učence in starše še naprej veljajo obstoječa pravila.

KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE ZA STARŠE?

Predlagana reforma prinaša več sprememb, ki bi jih družine lahko občutile že pri vsakodnevnem šolanju otrok. NPZ naj ne bi več vplival na omejitev vpisa v srednje šole, učenci bi dobili več časa za samostojno opravljanje nalog v šoli, pravila glede vzgojnih opominov in napredovanja pa bi postala strožja.

Prav tako naj bi učenci, ki ne obvladajo slovenskega jezika, pred vključitvijo v redni pouk dobili intenzivnejšo jezikovno podporo. Če bodo predlogi sprejeti, bo šolsko leto 2027/2028 za številne slovenske osnovnošolce in njihove starše prineslo pomembne novosti.

Do takrat pa ostaja ključno vprašanje, kako bodo predlagane spremembe oblikovane v končnem besedilu zakonov in kako jih bodo šole izvajale v praksi.

P.O.

Read Entire Article