Vedno manj denarja za izolski šport

Na zadnji izolski občinski seji je bilo jasno povedano, da bo občina namenila več sredstev za zdravstvo, medtem ko bodo ob tem »kratko« potegnili kultura, nevladne organizacije in šport, kar je razburilo športne veljake, ki se nad podporo občine že več let pritožujejo. Njihov položaj se bo zdaj še poslabšal. Izolskemu športu bo v prihodnjem letu namenjenih skupno 1.475.174 evrov, kar je skoraj pol milijona manj kot letos (1.952.061 evrov). Občina razlog za zmanjšanje sredstev upravičuje z argumentom, da je pred kratkim s projektom, vrednim 560.000 evrov, uredila nogometni stadion.

Izolski športniki so v svoji zgodovini nemalokrat poskrbeli za vrhunske rezultate. Dolga leta so bili rokometaši v prvi ligi, v vrhu Slovenije je bila tudi nogometna ekipa, a zdi se, da so taki časi v bližnji prihodnosti, predvsem zaradi slabega finančnega stanja, neponovljivi. »Denarja ni!« je besedna zveza, na katero naletijo izolski športni delavci, ko na občini zaprosijo za dodatno pomoč. »Če želi neko društvo plačevati igralce, ta strošek ne sme biti v breme občinskega proračuna. Občina je dolžna podpirati in sofinancirati le mladinski pogon,« so poudarili na občini.

Vsako leto prek Občinskega urada za družbene dejavnosti in Centra za kulturo, šport in prireditve Izola objavijo javni razpis za sofinanciranje društev, v katerem sta dva sklopa. V enega so zajeti objekti, ki jih občina vzdržuje in nameni klubom, v drugem pa sofinanciranje programov, v katerem klubi in društva posredujejo vse potrebne podatke mladinskih kategorij (število otrok, nivo tekmovanja, gostujoče tekme, število trenerjev). Na podlagi tega se seštejejo točke, občina pa vsakemu dodeli določen znesek, ki večinoma ne pokrije niti 30 odstotkov stroškov, ki jih imajo klubi za sodelovanje na tekmovanjih, za prevoze in plačilo trenerjev. Vse to morajo potem plačevati starši. »Občina ne razume, da mi ne govorimo o članski ekipi, ampak o mladinskem pogonu. Ko rečejo, da namenijo več v šport, je to zavajanje, saj zvišajo zgolj postavko pri objektih, za športne programe pa ne dajo praktično nič več. Letos so dali recimo samo dva odstotka več, kar znaša 22.000 evrov za vsa izolska športna društva skupaj, kar je smešno,« je trenutno stanje komentiral predsednik moškega in ženskega rokometnega kluba Borut Hren.

Vodstvo občine je prepričano, da izolskemu športu ne škodujejo, saj so ponosni na investicije, ki so se zgodile, ter tiste, ki so načrtovane. Poudarjajo, da so lani sanirali igralno površino balinišča v Kortah ter da so zamenjali tartansko podlago v rekreacijskem parku, kamor so namestili tudi novi namiznoteniški mizi, ter streho športne dvorane Livade, kamor so postavili solarne panele, ki bodo znižali stroške elektrike. Te so postavili tudi na dvorano na Kraški ulici, v katero so namestili novo opremo za fizioterapijo. Najbolj ponosni so na odprtje prenovljenega mestnega stadiona z novo umetno travo. »Stadion ni prenovljen, zamenjala se je samo travnata površina. Občina bo krila samo del stroškov, ostalo je pridobila na razpisu. Tega ne moremo računati kot vlaganje, ampak kot redno investicijsko vzdrževanje. Naj si pogledajo spremljevalne prostore in garderobe, da o primernem fitnesu niti ne govorimo. Žalostno je, da v dvorani na Kraški, ki je sredi mesta, nimamo optičnega kabla za internet in je zato klub primoran plačevati bistveno višje stroške za zagotovitev zahtev po prenosih tekem krovne organizacije. Navajanje investicij v rekreacijske površine nima veze s športom in športnimi društvi,« je hvalo občine na svoj račun demantiral Hren. Dejal je, da kljub nameščenim solarnim panelom že puščata obe prej omenjeni strehi dvoran, hkrati pa dodal, da občina ni direktno zagotovila nakupa opreme za fizioterapijo, saj je bila investicija izvedena prek participativnega proračuna, na katerega so se kot klub prijavili. V preteklosti je o slabi podpori in neposluhu občine govoril tudi predsednik nogometnega kluba Damjan Pucer, večina športnih delavcev pa se strinja, da si pohvalo zaslužijo zgolj nekateri posamezniki CKŠP, brez katerih bi po njihovem mnenju klubi lahko samo zaprli svoja vrata.

Občina je torej mnenja, da izolskemu športu pomaga s tem, ko ureja dotrajane objekte, kar bi tako ali tako moralo spadati pod vzdrževalna dela. Medtem ko bodo klubi še naprej životarili, se bodo prihodnje leto izvajali nekateri projekti. 25.000 evrov bo šlo za sanacijo balinišča v Arrigoniju, 20.000 evrov za posodobitev skate parka, 30.000 evrov za vzdrževanje mestnega stadiona, dobrih 13.000 evrov za nakup smuči in koles za osnovne šole ter še 155.000 evrov za investicijsko vzdrževanje in opremljanje športnih objektov v upravljanju CKŠP.

Za novo športno dvorano ob srednji šoli Pietro Coppo, ki jo gradi Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, medtem ko pripravlja občina tudi dokumentacijo za ureditev nove razsvetljave na mestnem stadionu. »Glede na vse investicije smo prepričani, da se izolskemu športu ne povzroča škoda. Nadaljevali bomo s podporo športu, da ta ostane pomemben del družbenega življenja v Izoli ter da se zagotovi trajnostni razvoj športne infrastrukture in programov,« so dodali na izolski občini.

Podporo športu si v klubih predstavljajo povsem drugače: »Občina ne razume podpore športu. Je kdaj organizirala okroglo mizo z lokalnimi podjetniki z namenom spodbujanja vlaganj v vsa športna društva? Koliko Komunala Izola vloži v športna društva? Nič. Niti ne odzovejo se na naše prošnje, preprosto jih ignorirajo. Koliko vloži Atlantic Grupa? Nič. Koliko v Izolo vloži Petrol, ki ima koncesijo za mestno razsvetljavo? To so le nekateri primeri, ko bi lahko občinska uprava z enim klicem in sestankom bistveno pripomogla k razvoju mladih športnikov v občini,« je svoje videnje in razočaranje nad izolskim športom sklenil Trboveljčan, ki se je že pred dvajsetimi leti preselil v Izolo. Na številna vprašanja ter na vprašanje »Komu je v interesu, da uničuje izolski šport?« v vseh teh letih še ni dobil odgovora.

Andraž Velkavrh