Večina Nemcev pričakuje predčasen odhod kanclerja Merza

Večina Nemcev pričakuje, da kancler Friedrich Merz ne bo ostal na položaju do konca mandata, temveč bo zamenjan še pred naslednjimi zveznimi volitvami leta 2029, kaže anketa YouGov. Druga anketa medtem kaže, da se slaba polovica Nemcev ne boji skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) pred ključnimi septembrskimi volitvami v treh deželah.

V anketi YouGov, ki jo je naročila nemška tiskovna agencija dpa, je 36 odstotkov vprašanih menilo, da bo Merz letos še ostal na kanclerskem položaju, a da bo zamenjan pred zveznimi volitvami leta 2029. Da bo zamenjan že letos, pričakuje 18 odstotkov vprašanih.

Po mnenju 29 odstotkov vprašanih bo Merz na položaju ostal vsaj do volitev, medtem ko jih 17 odstotkov na vprašanje ni odgovorilo.

Velika večina vprašanih tudi meni, da kancler zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v kabinetu, poslanski skupini in vodstvu Krščansko-demokratske unije (CDU) ni pridobil na avtoriteti znotraj svoje stranke.

Na vprašanje, kdo se jim zdi primernejši za kanclerja, jih je devet odstotkov izbralo Merza, 25 odstotkov pa je navedlo njegovega strankarskega kolega, predsednika vlade zvezne dežele Severno Porenje-Vestfalija Hendrika Wüsta. Kar 66 odstotkov je odgovorilo, da ne vedo.

Pred volitvami v treh zveznih deželah, Saška-Anhalt, Mecklenburg-Predpomorjansko in Berlin naslednji mesec priljubljenost skrajno desne populistične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v anketah še naprej narašča. V Saški-Anhalt je prednost pred CDU povečala na 20 odstotkov.

Skoraj polovica Nemcev je v najnovejši anketi javnomnenjskega inštituta Insa na vprašanje, ali se bojijo AfD, odgovorila nikalno. Raziskava, ki jo je naročil tabloid Bild, je pokazala še, da se AfD najbolj bojijo ljudje, starejši od 70 let, saj jih je pritrdilno odgovorilo 55 odstotkov.

Več kot polovica od okoli tisoč anketirancev tudi meni, da je AfD skrajno desna stranka, medtem ko približno 37 odstotkov AfD ne vidi kot skrajno desničarske.

Skoraj polovica vprašanih je prepričanih, da bi morale glavne stranke v državi – CDU, socialdemokrati in Zeleni – zavrniti oblikovanje vlade z AfD, kot so to doslej storile v okviru t. i. politike požarnega zidu. Približno 39 odstotkov jih meni, da je narobe, če zavrnejo vladanje z AfD.