Več možnosti za določitev višje osnovne plače javnih uslužbencev (III) (tema)

Prenova plačnega sistema javnega sektorja je z letošnjim letom prinesla kar nekaj novosti. Izplačila bodo višja ne le zaradi predvidenih dvigov osnovnih plač, ampak se bodo nekaterim plače izboljšale tudi z drugimi spremembami, kot so spregled izobrazbe in več možnosti za določitev višje osnovne plače.

Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je namreč prinesel tudi večjo fleksibilnost pri določanju osnovnih plač.

Z dovolj delovne dobe in kompetencami možen takojšen skok višje

Tistim, ki se na novo zaposlijo v javnem sektorju, je bilo doslej mogoče določiti največ pet plačnih razredov višjo osnovno plačo od izhodiščne. Po novem se jih lahko uvrstiti tudi v končni, deseti plačni razred delovnega mesta, kar pomeni 30 odstotkov višjo plačo.

Pri tem je ključen pogoj, da imajo na primerljivih delovnih mestih najmanj toliko let delovne dobe, kot bi jih potrebovali za napredovanje za toliko plačnih razredov, za kolikor se jih višje uvršča. Ob uvrstitvi deset plačnih razredov višje morajo tako imeti najmanj 30 let delovne dobe.

Kot dodaten pogoj za višjo plačno uvrstitev zakon predvideva še izkazana posebna znanja, kompetence in druge utemeljene razloge, kot je deficitarnost. Prav tako morajo biti zagotovljena finančna sredstva. V tem primeru pa ni več potrebno soglasje pristojnega organa, denimo vlade, pristojnega ministra ali župana.

Ob pridobljenem soglasju je po drugi strani višja plačna uvrstitev možna tudi, če pogoj glede delovne dobe ni izpolnjen, in sicer se javnega uslužbenca lahko uvrsti do pet plačni razredov višje, ne glede na delovno dobo, za šest do deset plačnih razredov pa, če ima na primerljivih delovnih mestih najmanj tretjino let delovne dobe, kot bi jo sicer potreboval za takšno napredovanje. Za uvrstitev v končni, deseti plačni razred delovnega mesta ob pridobljenem soglasju in izpolnjenih ostalih pogojih tako potrebuje deset let delovne dobe.

Višji plačni razred mogoče določiti tudi že zaposlenim

Možnost določitve višjega plačnega razreda novi plačni zakon predvideva tudi za že zaposlene v javnem sektorju, tako ob premestitvi oz. zaposlitvi na drugo delovno mesto kot tudi na istem delovnem mestu. V tem primeru je vedno nujno soglasje pristojnega organa, za določitev višje osnovne plače pa veljajo enaki pogoji kot pri novozaposlenih.

Bojazen, da bi se te možnosti v javnem sektorju pretirano posluževali, je po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec odveč, saj so v zakonu predvideli tudi omejitev.

Zakon namreč določa, da število javnih uslužbencev, ki se jim v posameznem letu določi višje plače, ne sme preseči desetih odstotkov zaposlenih, med njimi pa je lahko največ 30 odstotkov novozaposlenih.

Ob tem je v zakonu še ena varovalka, ki preprečuje, da bi bila višjih plačnih uvrstitev pri posameznem delodajalcu deležna le ena skupina zaposlenih, na primer v zdravstvu le zdravniki ali le medicinske sestre. Predvideno je namreč, da število zaposlenih, ki se uvrstijo v višji plačni razred, ne sme presegati desetih odstotkov zaposlenih v posamezni plačni podskupini.

Nič več odbitka pri plači zaradi neizpolnjevanja pogoja izobrazbe

Za zaposlene, ki opravljajo naloge na delovnih mestih, za katera zakonodaja dopušča možnost, da delo opravljajo kljub temu, da nimajo zahtevane izobrazbe, ni več odbitka pri plači. Doslej je bila namreč njihova osnovna plača nižja za dva oz., če so imeli več kot 23 let delovne dobe, en plačni razred.

Pri novih zaposlitvah je spregled izobrazbe možen, če se na razpis za delovno mesto prijavijo le kandidati, ki nimajo zahtevane izobrazbe, je pa zaposlitev nujna za nemoteno opravljanje dela. V tem primeru se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas z enim od kandidatov, ki izpolnjuje ostale pogoje in ima eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane. Po enem letu, če se tudi na ponovni razpis ne prijavi kandidat z ustrezno izobrazbo, pa lahko delodajalec z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Spregled izobrazbe je torej mogoč, ko izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic in le na delovnih mestih do vključno VI. tarifnega razreda, kjer se torej zahteva največ višja strokovna izobrazba.

Izjema je predvidena le za dela z informacijsko-komunikacijskimi sistemi, kjer je spregled izobrazbe možen tudi za delovna mesta do vključno VII/2 tarifnega razreda (magistrska izobrazba, prejšnja visokošolska univerzitetna izobrazba in specializacija po visokošolski izobrazbi). Mora pa imeti kandidat najmanj srednješolsko izobrazbo in v obdobju šestih mesecev poskusnega dela dokazati, da ima ustrezna znanja in kompetence.

Možnost spregleda izobrazbe tudi za dolgoletne javne uslužbence z ustreznimi izkušnjami

Zakon posebej določa tudi možnost spregleda izobrazbe za tiste, ki so bili ob uveljavitvi zakona, torej 1. januarja letos, že dlje časa zaposleni v javnem sektorju. Te se lahko premesti ali se z njimi sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu, če zahtevana izobrazba za to delovno mesto ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic, uslužbenec pa je dlje časa v javnem sektorju opravljal istovrstna dela in naloge ter pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence.

Na delovno mesto, za katero se zahteva višja strokovna izobrazba ali visokošolska izobrazba (prejšnja višješolska oz. visokošolska strokovna izobrazba), ga je mogoče zaposliti tudi, če ima za eno oz. dve stopnji nižjo izobrazbo od zahtevane. V prvem primeru je pogoj še, da je do 1. januarja letos že deset let zaposlen na tovrstnih delovnih mestih, v drugem pa še pet let več. Ko gre za zaposlitev na delovnem mestu s srednješolsko ali nižjo izobrazbo, je pogoj deset let dela in izobrazba, ki je največ dve stopnji nižja od zahtevane.

Ramšak Pešec kot primer, ko je mogoče uporabiti to možnost, izpostavlja finančnika s srednješolsko izobrazbo, ki že vrsto let dela v finančni službi in opravlja enake naloge kot drug finančnik z višjo stopnjo izobrazbe. V tem primeru lahko delodajalec prvemu ponudi pogodbo za drugo, boljše vrednoteno delovno mesto, za katero je sicer zahtevana višja stopnja izobrazbe.

Ali bo delodajalec to storil, je njegova odločitev, lahko je to možnost uporabil s 1. januarjem, lahko jo kasneje ali pa sploh ne. Pogoje glede delovnih izkušenj pa mora javni uslužbenec izpolnjevati že na dan 1. januar 2025, ne glede na to, da bo morda na delovno mesto z višjo zahtevano izobrazbo razporejen kasneje.