Varuhinja človekovih pravic obiskala Ribnico

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je za svoj prvi obisk po nastopu dolžnosti izbrala občino Ribnica. Ob tej priložnosti se je srečala z županom in drugimi predstavniki institucij, prisluhnila pobudam občanov ter se seznanila s težavami na terenu, med katerimi izstopa predvsem romska problematika.

Župan je ob obisku poudaril, da je prihod varuhinje v Ribnico zelo dobrodošel, saj je bila institucija varuha v občini dolgo časa odsotna. »Od leta 2019, ko sem nastopil mandat, sem to institucijo zelo pogrešal. Prejšnjega varuha sem javno in tudi po elektronski pošti večkrat pozval, naj pride v Ribnico, saj imamo tukaj velik izziv predvsem na področju romske problematike,« je povedal. Takrat je dobil odgovor, da naloga varuha ni obiskovanje terena, zdajšnji obisk pa po njegovih besedah dokazuje prav nasprotno. »Zato sem hvaležen varuhinji in celotni ekipi, tudi namestnikoma ter strokovni službi, da so prišli in prisluhnili. Pomembno je, da si lahko ustvarijo celovito sliko, saj ima vsaka zgodba dve plati,« je dejal.

Velik del pogovora so namenili romski problematiki. Župan je poudaril, da poleg človekovih pravic obstajajo tudi dolžnosti posameznika do skupnosti. Po njegovem mnenju se danes pogosto govori predvsem o pravicah, medtem ko se na dolžnosti pogosto pozablja. Predstavnikom varuha so predstavili tudi prizadevanja občine za urejanje razmer v romskih naseljih ter težave, s katerimi se pri tem srečujejo, zlasti zaradi pomanjkljive podpore države.

Beseda je nanesla tudi na komunalno infrastrukturo, predvsem na oskrbo s pitno vodo. Župan je opozoril, da država in evropska sredstva po njegovem mnenju ne namenjajo dovolj poudarka vodovodnim sistemom. Medtem ko je za nekatere projekte, kot so zelena infrastruktura in kolesarske steze, zagotovljeno stoodstotno sofinanciranje, je za vodovodne projekte predvideno le približno 75 odstotkov upravičenih stroškov.

»Pri tem se ne upošteva, katere občine imajo največ težav s pokritostjo vodovodnega omrežja, ampak se sredstva porazdelijo precej enakomerno. Tako se lahko zgodi, da gradimo kolesarske steze, medtem ko na področju osnovne infrastrukture, predvsem v razpršenih naseljih, ostaja še veliko izzivov,« je opozoril.

Na pogovor z varuhinjo se je prijavilo šest pobudnikov. Njihove težave niso bile povezane le z romsko problematiko, ampak tudi s pokojninami, socialnimi pravicami in delovanjem socialnih transferjev. »Na eni strani smo prisluhnili pripadnikom romske skupnosti, ki so predstavili svoje težave, na drugi strani pa tudi drugim občanom, ki čutijo nezadovoljstvo zaradi nerešenih vprašanj,« je povedala.

Ob obisku je varuhinja s sodelavci obiskala tudi center za socialno delo, policijsko postajo ter se srečala z županom in pobudniki. Ob tem je opozorila na pomanjkanje sodelovanja med institucijami. »Včasih imam občutek, kot da bi se z vsako institucijo pogovarjali o povsem drugi situaciji. Očitno gre za sistemski problem, tako horizontalno kot vertikalno – med občino, državo, različnimi skladi, inšpekcijami in drugimi organi. Prepričana sem, da bi se številni problemi hitreje reševali, če bi bilo sodelovanje boljše,« je poudarila.

Po njenem mnenju je občina veliko energije namenila reševanju romske problematike, vendar se stvari zaradi kompleksnosti problemov premikajo počasi. Ob tem je opozorila tudi na pomen pravilnega razumevanja človekovih pravic.

»Človekove pravice so neodtujljive in pripadajo vsakomur. V Splošni deklaraciji človekovih pravic pa je tudi 29. člen, ki govori o dolžnostih posameznika do skupnosti. Ta člen pogosto spregledamo, a je pomemben za razumevanje celotnega koncepta človekovih pravic,« je poudarila. Dodala je, da se pravice enega končajo tam, kjer se začnejo pravice drugega, zato je pomembna tudi odgovornost do skupnosti.

Dogovorov ob obisku niso sklepali, saj je bil namen srečanja predvsem prisluhniti različnim pogledom in si ustvariti širšo sliko razmer na terenu. Varuhinja je napovedala, da bodo obiskali tudi eno izmed romskih naselij v okolici.

Po njenem mnenju bi bilo smiselno tudi ponovno pregledati zakonodajo, ki ureja položaj romske skupnosti v Sloveniji. »Pred več kot desetletjem so že obstajali predlogi za spremembo oziroma nov zakon, vendar so postopki obstali. Verjetno bo treba znova preveriti, kako zakon deluje v praksi in kako izboljšati sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi,« je dejala.

Na vprašanje, ali jo je presenetilo, da se je na pogovor prijavilo le šest ljudi, je odgovorila, da je to povsem običajno. Varuh namreč deluje tudi po elektronski poti, zato osebni obiski niso več tako številčni kot nekoč. »Kljub temu pa so vsi, ki so prišli, izrazili zadovoljstvo, da so lahko svoj problem predstavili osebno, in to se nam zdi zelo pomembno,« je še dodala.

(mgć)