Varnostni pas – skoraj tretjina žrtev ga ni uporabljala

5 days ago 43

Agencija za varnost prometa (AVP) bo v sodelovanju s Policijo med 9. in 15. marcem 2026 izvajala nacionalno preventivno akcijo Varnostni pas, s katero želijo opozoriti na pomen dosledne in pravilne uporabe varnostnega pasu. Razlog za akcijo so zaskrbljujoči podatki, ki kažejo, da se uporaba varnostnega pasu v zadnjem obdobju slabša, posledice pa so lahko usodne.

Zaskrbljujoči podatki o smrtnih nesrečah

Podatki Policije kažejo, da je lani v prometnih nesrečah umrlo 26 voznikov osebnih avtomobilov, 16 potnikov in dva voznika tovornega vozila. Med njimi jih kar 16 v času nesreče ni uporabljalo varnostnega pasu. Šlo je za deset voznikov osebnih avtomobilov, pet potnikov in enega voznika tovornega vozila.

V primerjavi z letom 2024, ko so bile štiri smrtne žrtve brez pripetega varnostnega pasu, gre za izrazito poslabšanje stanja. Tudi leto 2026 se je začelo z zaskrbljujočimi podatki, saj so v prvih dveh mesecih že štiri smrtne žrtve prometnih nesreč bile nepripete. Stopnja uporabe varnostnega pasu med umrlimi vozniki osebnih avtomobilov je bila lani le 61,5 odstotka. To pomeni, da skoraj štirje od desetih voznikov v času smrtne prometne nesreče niso bili pripeti. Med potniki v osebnih vozilih je bila pripetost še nižja, saj je pas uporabljala le polovica.

Poostren nadzor policije

V času akcije bo Policija izvajala poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov in otroških zadrževalnih sistemov v vozilih. Nadzor bo potekal tudi v avtobusih javnega potniškega prometa, kjer je uporaba varnostnih pasov obvezna, če so vgrajeni. Policija je v letu 2025 zaznala 24.388 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu, za kar je predpisana globa v višini 120 evrov. Do marca letos pa so policisti zabeležili že 4.516 takšnih kršitev. Poleg tega so ugotovili tudi 678 kršitev, povezanih z neuporabo ali nepravilno uporabo otroških zadrževalnih sistemov.

Varnostni pas je eden najpomembnejših elementov pasivne varnosti v vozilu. Skupaj z zračno blazino preprečuje nenadzorovano gibanje telesa ob trku, zmanjšuje udarce ob notranjost vozila ter preprečuje izmet iz vozila. Raziskave kažejo, da dosledna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtni izid približno za polovico. Podobno se zmanjša tudi tveganje za hude telesne poškodbe, medtem ko se možnost lažjih poškodb zmanjša za skoraj četrtino.

Vozniki in potniki osebnih avtomobilov predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč. Statistični podatki kažejo tudi, da približno tretjina smrtnih žrtev med vozniki in potniki v osebnih vozilih v zadnjih letih ni uporabljala varnostnega pasu.

Varnostni pas je eden najpomembnejših varnostnih elementov v vozilu.

Nepripet potnik je lahko smrtno nevaren

Strokovnjaki opozarjajo tudi na tako imenovano naletno težo, ki se ob trku močno poveča. Že pri trku s hitrostjo 30 kilometrov na uro se masa telesa poveča za sedem- do osemkrat, pri 50 kilometrih na uro pa kar za 25-krat. To pomeni, da 80 kilogramov težak potnik na zadnjem sedežu, ki ni pripet, pri trku s hitrostjo 50 kilometrov na uro prileti v druge potnike ali oviro s silo več kot dveh ton. Takšni sili človeško telo brez varnostnega pasu ne more kljubovati.

Otroci potrebujejo posebno zaščito

Otroci so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Zato morajo biti med vožnjo vedno pravilno pripeti v ustreznem otroškem varnostnem sedežu. Otroci, manjši od 140 centimetrov ali lažji od 36 kilogramov, morajo uporabljati otroški sedež, ki je prilagojen njihovi višini ali teži. Sedež mora biti pravilno nameščen in zategnjen v skladu z navodili proizvajalca. Odgovornost za pravilno pripenjanje otrok je vedno na strani odraslih.

Pomemben del ozaveščanja o uporabi varnostnega pasu predstavlja projekt Pasavček, ki ga Agencija za varnost prometa izvaja že 21 let. Gre za enega najbolj prepoznavnih projektov prometne vzgoje v Sloveniji. Projekt je do danes dosegel več kot 140.000 otrok, letos pa v njem sodeluje 1.514 skupin oziroma skoraj 27.000 otrok. S stalnim ozaveščanjem projekt pomembno prispeva k večji uporabi varnostnih pasov med najmlajšimi.

Aktivnosti po vsej Sloveniji

V času preventivne akcije bo AVP izvajala številne ozaveščevalne in izobraževalne aktivnosti po vsej Sloveniji. Lokalnim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bodo razdelili informativne materiale, plakate in letake. Za osnovnošolce bodo organizirane spletne delavnice o prometni varnosti, za srednješolce pa delavnice z naslovom Vozimo pametno, kjer bodo poudarili pomen pripetosti med vožnjo. Poleg tega bo po Sloveniji potovala lutkovna predstava Pasavček v prometu, na številnih osnovnih šolah pa bodo otroci sodelovali tudi v programu Jumicar, kjer se v varnem okolju učijo osnov prometne varnosti.

Pravilna uporaba varnostnega pasu

Strokovnjaki opozarjajo, da mora biti varnostni pas pravilno nameščen. Zgornji del pasu mora potekati preko rame in ne preko vratu, spodnji del pa mora biti speljan preko bokov in ne preko trebuha. Pas mora biti tesno ob telesu in ne sme biti zvit ali ohlapen. Pomembno je tudi, da se voznik pred začetkom vožnje prepriča, ali so vsi potniki pravilno pripeti, saj je njihova varnost tudi njegova odgovornost.

Agencija za varnost prometa in Policija ob začetku akcije znova pozivata vse voznike in potnike, naj se vedno pripnejo z varnostnim pasom. Prometne nesreče namreč vedno znova potrjujejo, da bi bile posledice pogosto bistveno blažje, če bi bil varnostni pas pravilno uporabljen. V prometni nesreči lahko o življenju odloča ena sama poteza.

Koliko prometnih nesreč se zgodi v Sloveniji

Prometne nesreče so še vedno ena največjih nevarnosti na slovenskih cestah. Čeprav se prometna varnost v zadnjih desetletjih na splošno izboljšuje, statistika kaže, da se število nesreč in njihovih posledic iz leta v leto spreminja. Po podatkih Policije in Agencije za varnost prometa se na slovenskih cestah vsako leto zgodi več deset tisoč prometnih nesreč, v katerih je pogosto veliko poškodovanih in žal tudi smrtnih žrtev.

V letu 2024 so policisti obravnavali približno 19.669 prometnih nesreč, kar je nekoliko manj kot leto prej. V teh nesrečah je umrlo 71 ljudi, kar je bilo takrat najmanj v zgodovini samostojne Slovenije. Kljub temu so strokovnjaki opozarjali, da je treba nadaljevati z ukrepi za večjo varnost, saj lahko že manjše spremembe v vedenju voznikov povzročijo povečanje števila nesreč.

Leto 2025 pa je prineslo slabšo statistiko. Po uradnih podatkih je bilo na slovenskih cestah zabeleženih okoli 20.824 prometnih nesreč, kar je približno tri odstotke več kot leto prej. V prometnih nesrečah je umrlo 93 ljudi, kar je kar 25 več kot v letu 2024. Takšen porast smrtnih žrtev je strokovnjake presenetil, saj je prišel po več letih postopnega izboljševanja prometne varnosti.

Med smrtnimi žrtvami so posebej izstopali vozniki motornih koles in mopedov. Leta 2025 je na slovenskih cestah umrlo kar 30 motoristov in voznikov mopedov, kar je bistveno več kot leto prej. Strokovnjaki opozarjajo, da so motoristi zaradi manjše zaščite med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu.

Glavni razlogi za prometne nesreče na slovenskih cestah

Policija in strokovnjaki za prometno varnost poudarjajo, da so glavni vzroki prometnih nesreč v Sloveniji že vrsto let podobni. Med najpogostejšimi so neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, neupoštevanje prednosti, vožnja po napačni strani ceste ter nepozornost zaradi uporabe mobilnih telefonov. Prav tako k hudim posledicam nesreč pogosto prispeva neuporaba zaščitnih sredstev, kot sta varnostni pas ali čelada.

Največ prometnih nesreč se sicer zgodi v naseljih, kjer je promet gostejši in je več križišč ter prehodov za pešce. Po drugi strani pa se najhujše nesreče z najtežjimi posledicami pogosto zgodijo na regionalnih cestah ali avtocestah, kjer so hitrosti višje. Takrat so posledice trkov pogosto veliko hujše.

Napisal: K. J.
Vir: Agencija za varnost prometa (AVP), Policija Slovenije, Pexels

The post Varnostni pas – skoraj tretjina žrtev ga ni uporabljala first appeared on NaDlani.si.

Read Entire Article