ARTICLE AD
Varnostni pas je še vedno ključen element pasivne varnosti v sodobnih (in malo manj sodobnih) vozilih ter osnovni del zaščitne opreme voznika in potnikov. Tragični davek v prometu bi bil brez zavedanja o tem bistveno višji.
Skozi dolga desetletja uporabe je varnosti pas postal že kar sinonim za varnost potnikov v vozilu, tako da si sploh ne moremo predstavljati, da so bila nekoč vozila brez njih. Kako zelo je koristen, je že dolgo nazaj ugotovila tudi Evropska komisija, ki je leta 1991 uzakonila obvezno vgradnjo zaščitnih varnostnih pasov v vozilih do največje dovoljene mase 3,5 tone, leta 2003 pa v vseh novih vozilih (Direktiva 91/671/EEC in 2003/20/EC). Ampak vredno je omeniti, da so bile mnoge države tam že pred EU in da je tudi avtomobilska industrija rešitev v obliki tritočkovnega pasu, kot ga poznamo danes, ponudila že ob koncu petdesetih let!
Od takrat Evropska komisija pozorno spremlja uporabo zaščitnih varnostnih pasov s pomočjo številnih raziskav. A čeprav je njihova učinkovitost znanstveno dokazana in potrjena, pa koristnosti rabe varnostnega pasu še vedno niso povsem ponotranjili vsi vozniki. To je postalo jasno ob nedavnih nesrečah s smrtnim izidom; kar polovica letos umrlih voznikov in potnikov v osebnem vozilu namreč ni bilo pripetih. Po podatkih Policije je letos v prometnih nesrečah umrlo 15 voznikov osebnih avtomobilov, en voznik tovornega vozila in 12 potnikov, od tega 9 voznikov ter 5 potnikov ni uporabljalo varnostnega pasu (8 voznikov osebnega avtomobila in en voznik tovornega vozila ter 4 potniki v osebnih avtomobilih in 1 potnik v tovornem vozilu). Policija je v letu 2025 obravnavala že skoraj 15.000 kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu!
Slovenija je sicer ena od držav z zelo visokim odstotkom voznikov in potnikov, ki redno uporabljajo varnostni pas. Zadnja tovrstna raziskava v okviru mednarodnega projekta Trendline 2024 o stanju prometne varnosti, ki vključuje 29 držav EU in opazovalk, je pokazala, da v Sloveniji kar 95,4 odstotka potnikov uporablja varnostne pasove. Pri tem so bili vozniki in sopotniki pripeti v 96 odstotkih opazovanih primerov, potniki na zadnjih sedežih pa ‘le’ v 85,6 odstotka! Več kot polovica držav EU ima podobno pozitivno statistiko rabe varnostnih pasov (Van den Broek et al., 2022).
Po drugi strani pa raziskava ESRA iz leta 2023 kaže tudi nekoliko manj idilično sliko uporabe varnostnih pasov. V 22 evropskih državah je namreč 15 odstotkov voznikov navedlo, da je v zadnjih 30 dneh vozilo brez pripetega varnostnega pasu, pri čemer je Bolgarija zabeležila najvišji odstotek s 34 odstotki in Luksemburg najnižji s 5,3 odstotka.
Pripet varnostni par rešuje. In pomaga!
Ključni podatek, ki bi moral prepričati takoj in brez dodatnih opozoril, je, da pravilna uporaba varnostnega pasu zmanjša tveganje za smrtne poškodbe za do 60 odstotkov za potnike na prednjih sedežih in do 44 za tiste na zadnjih sedežih (EU, 2024)!
Toda mnogi vozniki in potniki se očitno še ne zavedajo dovolj, da varnostni pas ni le eden najpomembnejših elementov zadrževalnih sistemov v avtomobilu, ki aktivno pomaga razpršiti kinetično energijo ob trku po najbolj čvrstih delih telesa (kolki, ramena). Obenem preprečuje udarce telesa in glave ob trde dele karoserije in pomaga zadržati telo v sedežu ob trku, s tem pa prepreči smrtno nevarno katapultiranje iz avtomobila. In še – pomembno pomaga vozniku pri nenadnih manevrih zadržati telo v sedežu, da lahko bolj učinkovito upravlja vozilo.
Pri tem je treba še enkrat in znova poudariti – varnostne zračne blazine niso nadomestki pasov, temveč njihova nadgradnja! Čelne in bočne (pa tudi kolenske) zračne varnostne blazine in zračne zavese namreč upoštevajo delovanje oziroma zadrževalne učinke varnostnih pasov. Njihov učinek je optimalen le ob pravilni in predvsem dosledni rabi pasov oziroma pripenjanju.
Le pravilna raba pasu lahko prepreči najhujše posledice
Ne glede na številne tehnične inovacije na tem področju ali pa ravno zaradi njih je pravilna raba pasu obvezna, da lahko sistem deluje, kot so to predvideli snovalci. Sodobni varnostni pas ima namreč zategovalnik (ki v trenutku trka poskrbi za pravilno zategnjenost pasu ob telo), hkrati se takoj za tem sproži načrtovano popuščanje zatezne sile. Vse zato, da bi pas ob trku čim manj poškodoval telo in organe in čim bolj zaščitil potnika.
Ključno pa je, da zgornja linija pasu poteka po namišljeni liniji med vratom in ramenom (večina modelov vozil omogoča poravnavo vrhnjega dela pasu, ki naj bo čim bliže vašemu ramenu) in do zaponke ob boku, linija pasu pa naj poteka tesno od kolka do kolka. Nikakor ne po trebuhu!
Pas naj se tesno prilaga telesu, ne sme biti pomečkan ali celo zavit. Seveda je ob tem pomembno tudi, da sedite s hrbtom, trdno poravnanim z naslonjalom. In še – sodobni sedeži sicer preprečujejo zdrs pod pasom ob trku (t. i. učinek submarining), kljub temu pa odsvetujemo preveč zleknjen položaj za volanom. Ta je sicer tako ali tako neprimeren za učinkovito in varno vožnjo.
Pomembno je upoštevati še, da naj bo vrh naslona za glavo med vrhom ušesa (lahko tudi višje) in vrhom glave. Na ta način bo vzglavnik odigral svojo vlogo predvsem pri preprečevanju tako imenovanega »učinka biča« ob trku.
Vedno in takoj – pripnite se
Varnostni pas je torej v mnogočem lahko vaš angel varuh, je sodoben in dodelan varnostni zadrževalni sistem, ki vas lahko zaščiti pred najhujšim. Toda to lahko stori le, če mu omogočite, da vas varuje. Zatorej se (pravilno) pripnite takoj in vedno, ko sedete v vozilo – tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih. In spodbudite tudi druge, da to storijo varno in hitro. Predvsem otroke, najmlajše, pa seveda pripnite v otroške sedeže. S to preprosto potezo ste naredili prvi in hkrati odločilen korak k večji prometni varnosti na naših cestah.
The post Varnostni pas – nuja in obveza appeared first on Revija TRANZIT.