»Varčevalci ne vedo, da banke poslujejo s podjetji iz orožarskega sektorja«

Poročilo o odnosu med italijanskimi bankami in financiranjem orožja – tako nosi naslov raziskava ZeroArmi, sad sodelovanja med Fundacijo Finanza Etica in Italijansko mrežo za mir in razorožitev. Poročilo, drugo po vrsti, razkriva tesno povezanost med bančnim sektorjem oziroma med nekaterimi velikimi bankami in sektorjem orožarske industrije, vse to – v veliki meri - za hrbtom dejanskih lastnikov denarja, s katerim velike banke poslujejo, se pravi varčevalcev.

Duša projekta je Simone Siliani, upravni direktor Fundacije Finanza Etica. Po rodu je iz Toskane, letnik 1962, bil je odbornik za kulturo Občine Firence, predsednik deželnega sveta Dežele Toskana in deželni odbornik za institucionalne reforme, sodelovanje in razvoj ter za socialne politike.

Gospod Siliani, kaj je ZeroArmi?

Je poročilo o izpostavljanju in vpletenosti največjih italijanskih bank v sektor proizvodnje in trgovanja z orožjem.

V čem je njegova posebnost?

Je najbolj popoln tovrstni dokument. Analizira, kako banke financirajo trgovanje z orožjem; jemlje v pretres nakup delnic podjetij, proizvajalcev orožja, s strani bank. Obenem ocenjuje kredite in finančne storitve, ki jih banke na različne načine posojajo in ponujajo podjetjem, proizvajalcem in izvoznikom orožja. Nadalje analizira tako imenovane policy za delovanje investicijskih skladov teh bank in njihovo vpletenost v orožarski sektor.

Kaj so policy?

To so dejansko smernice naložbene politike bank. Na primer: smernice določajo, ali so v investicijski sklad banke lahko vključena sredstva podjetij, ki proizvajajo orožje, ali državne obveznice držav, ki kršijo človekove pravice, ali ne.

So v bistvu napotki pristojni bančni službi, naj se drži teh smernic, da bo delovanje banke skladno z njimi.

Na katere vire ste se oprli za pripravo in sestavo poročila ZeroArmi?

Vzeli smo v poštev vse razpoložljive javne vire. V prvi vrsti letno vladno poročilo italijanskemu parlamentu o izvozu orožja, ki ga določa zakon št. 185 iz leta 1990.

Kaj predvideva ta zakon?

Ureja izvoz, uvoz in tranzit vojaškega blaga v Italiji ter uvaja stroge omejitve, ki temeljijo na načelih miru in varstva človekovih pravic. Prepoveduje prodajo orožja državam, ki so v vojni, pod embargom ali so odgovorne za kršitve človekovih pravic.

Zakaj je to vladno poročilo pomembno za sestavo dokumenta ZeroArmi?

Ker vsebuje seznam bank, ki preko svojih služb podpirajo trgovanje na področju orožja.

Katere druge vire ste vzeli v poštev?

Vsa najbolj pomembna in ugledna poročila civilne družbe na to temo. Na primer poročilo švedskega inštituta Sipri o vojaških stroških ter še številne druge novinarske vire.

Kaj ste storili po analizi podatkov iz vseh obravnavanih dokumentov?

Sestavili smo lestvico o možni vpletenosti posameznih bank v financiranje orožarske industrije. Vzeli smo v poštev 24 največjih italijanskih bank in bančnih skupin. Vsaki banki ali bančni skupini smo, na podlagi zbranih informacij, dodelili oceno. Nato smo se obrnili na posamezne banke ali bančne skupine, da bi od njih izvedeli, ali se z oceno strinjajo ali ne, in jih zaprosili za njihove dodatne informacije, na podlagi katerih bi lahko izdelali čim bolj verodostojno oceno o njihovi morebitni vpletenosti v financiranje podjetij iz orožarskega sektorja.

Kako banke financirajo podjetja iz orožarskega sektorja?

Na številne načine. V nekaterih primerih kupijo delnice podjetij iz orožarske industrije in jih vključijo v investicijske sklade. To je za tovrstna podjetja zelo pomembno, za kliente tudi.

Zakaj?

Ker so tačas delnice podjetij iz orožarskega sektorja zelo cenjene, njihova vrednost se je v zadnjih letih bistveno povečala.

Ali lahko ponudite kak primer?

Vrednost delnic nemškega podjetja Rheinmetall, največjega nemškega proizvajalca orožja, se je v zadnjih treh letih povečala za 600 odstotkov, vrednost delnic italijanskega podjetja Leonardo za več kot 250 odstotkov. Sami lahko dojamete, da je vlaganje v delnice tovrstnih podjetij s strogo finančnega vidika zelo dobičkonosno.

In delnice Fincantieri?

Vrednost njegovih delnic ni toliko narasla, ker Fincantieri proizvaja, ob vojaških ladjah, tudi ladje za civilno uporabo, na primer ladje za križarjenje. Kljub temu je Fincantieri dosegel na borzi zelo dobre rezultate.

Ali obstajajo drugi načini financiranja podjetij iz orožarskega sektorja?

Seveda, tisti najbolj klasični: bančna jamstva, krediti in razni drugi pristopi za financiranje teh in podobnih podjetij. Nadalje banke nudijo podjetjem, ki izvažajo in prodajajo orožje v tujini, servis izterjatve plačil. Za tovrstne posle je potrebno državno pooblastilo, banke predstavljajo v takih primerih nujno oporo podjetjem za inkaso.

Ali varčevalci vedo za bančno financiranje poslov na področju orožarskega sektorja?

Rekel bi – skoraj nikdar!

Zakaj?

Eh ... Varčevalci bi lahko kvečjemu vprašali lastno banko, ali posluje s podjetji orožarskega sektorja, ali je vpletena v tovrstne posle. A tega ne sprašujejo.

Zakaj ne?

Ker smo v odnosu do banke v nekakšnem podrejenem položaju, kot da bi bili prestrašeni. Predstavniki bank govorijo v zelo tehničnem jeziku. Določeno temo, na primer o prihranku ali investiciji, ti znajo predstaviti na številne različne načine.

Nadalje, transparentnost je v banki prava redkost. Poslovanje nekaterih bank je res transparentno, a take banke so zelo redke. Vse to je posledica pomanjkanja javnega sistema, ki bi spodbujal delovanje bank v javnem interesu.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.