Valentina Bijol o Puncah v jami

Prireditev Punce v jami še vedno odmeva. Udeleženke so nam poslale nekaj prav ganljivih odmevov na prireditev, zahval in vtisov. Objavljali jih bomo, dokler jih ne bo zmanjkalo. Tokrat objavljamo zapis Valentine Bijol iz Bohinja. Objavila ga je na svoji fb strani Tina z Bohina. Dodala je kolekcijo zanimivih fotografij.

V spremnem dopisu v elektronski pošti je Valentina Bijol zapisala: »Pozdravljeni Barbara in ostali organizatorji!

Najlepša hvala za super preživet dan! Res je bilo lepo!!!

Morda tudi zato, ker smo se včasih pozimi (med počitnicami) vozili z vlakom k tetam na Štajersko in razgled skozi okno ni ravno obetal … Tako, da, ko sem se pred leti prvič sploh peljala z avtom čez Šentgotard, je ta svet vsaj zame dobil čisto drugačen razgled … Skratka zelo lepo.

Da ne dolgovezim – naslednje leto res upam, da dobim še kakšno “spremljevalko” več.  Moje misli in slike so objavljene na mojem FB Tina z Bohina in so vam na voljo … Za javno uporabo … (vse morda niso uspele kot profijem, imajo pa vsaj zame spominsko vrednost.) Lep planinski pozdrav iz Bohinja!

Valentina Bijol«

In na fb profilu smo našli tale zapis

Samo, da se pripelješ čez zadnji klanec v dolino, te ob cesti pozdravijo simpatični panoji: »Lepo, Lepše, – Zasavje« ! (Pa res ne vem, zakaj je tale regija tako zapostavljena? Vsi gremo z veseljem na Štajersko, na Dolenjsko … Tem lepim krajem se pa izognemo?)

Malo »zaštrikam« s parkiranjem. Ja, tudi jaz sem »prvič tukaj« ! A potem »zlaufa« orientacija.

Na prireditvenem prostoru še ni zaznati »gužve« . Oddam prijavnico. In dobim nazaj vrečko s štartno številko, prav lepo športno majico, in par nagradami! Super dobrodošlica!

Počasi se zberemo … in najdemo prijateljice od vsepovsod. Sanja, Špela, Mira, Sonja, Joc, Ludvik, Alenka z Natašo, …

Do enajste ure pa seveda – vseh čez 700 udeleženk prireditve Punce v Jami. Pozdravijo nas idejni vodja Marko, pa župan Hrastnika, pa seveda častna pokroviteljica – Tanja Žagar!

(Se že »mamo fajn« !)

Predstavijo nam traso, na kateri nas bodo varovali gasilci iz sosednjih društev, bolničarji in jamski reševalci iz rudnika Velenje …

Okrog pol dvanajstih se naša povorka odpravi čez glavno cesto na štartno mesto. Od tam najprej počasneje (toliko, da nas »zaznajo« čipi na štartni črti) odkorakamo po asfaltirani ulici veselo v hrib nad mestom … V toplem soncu prav prijetna pot! Čeravno se »dvigamo« za (kar malo nesramnih) 270m …

Ko se pot poravna, je pred nami prva postojanka s hrano in pijačo … (Paše!). Ter umetno jezero – zadrževalnik Ojstro, ki pod seboj skriva stare rudniške rove …

Čez čas se počasi spuščamo v Žabljek. Nad naselbino manjših hišic ravno tako »kraljuje« umetno jezero – z imenom Bajer. In železni stolp starega strojnega jaška …

Na zaprti cesti imamo prednost, ko se po asfaltu spustimo po strmem hribu v Trbovlje. Zavijemo levo pred vhod v rudniški rov, kjer nas pričaka še druga postojanka s hrano in pijačo. (Paše!)

V nahrbtniku poiščem obvezno čelado in baterijo. (Na sončna očala pa kar pozabim?  Zamenjam, pa gremo!). Malo teče osvetljen rov še naravnost, potem pa se spusti za 40 metrov! Kar težko je stopati po »šodru«, da ne padeš na »blatnik« ali v »ribo«. A se tudi ta »nevarnost« kmalu konča!

Pred nami je deloma osvetljen rov, ki včasih zavija, včasih dobi za danes ograjen priključek (da se ne izgubimo), včasih betonske plošče, ki pokrivajo podzemno reko (in me spominjajo na bohinjski predor, a manjši) ter položene tik stene, na kateri se znajdejo še »lajtnge« za vodo, zrak, elektriko … in tečeš malo sključen. V eni roki telefon, v drugi baterija, da ne opleta okrog vratu …

Smrdi po žveplu, železu, bakru … Drugače je zrak presenetljivo – suh? Prahu ni, ker so tla vseeno mokra in vlažna od talne vode. Vsaj dvakrat pa tudi prečimo rov pod slapom, ki teče skozi strop!

Včasih je treba odstopiti na sredo predora! Pač – zajameš zrak, prestopiš »šine« in na rahlo prestopiš v lužo. Ki se zna pošteno »zalimati« na čevelj. (Če si presenečen- bi lahko ostal brez …). V rovu srečaš kakšno staro »mašino«, ali pa voziček – »kiblo«, da popestri dogajanje!

In seveda rudniške reševalce, ki prihajajo iz velenjskega rudnika. Nasmejani fantje nas usmerjajo na pravo pot. (Nimajo druge »šanse«, ker nas je pred jamo zaznal čip in bi potem imeli samo dodatno delo …  *= ( : – ) … Perkmandelc – pa to? … ).

Ko se rov po 5 km »za ovinkom« konča, sem kar malo presenečena!? Še zadnje slikanje z jamskimi reševalci! Potem pa veselo v klanec! (Oh, pa ja?)

Prve metre zmorem v »šusu«, potem pa samo še »peške«!

Tik pred izhodom se – slikam. In dobim komentar: »Aja, ta bo pa kar sama vse nardila«? …

Seveda ne izpustim uradnega slikanja. In darila ob prazniku! Lepa majhna kalanhoja! (Pa če bi mogla sama zbirat – tudi kje drugje – bi ravno to!!!)

Moj! Trenutek! Prej kot v planiranih dveh urah! Pravzaprav uro petdeset. (če odštejem še slikanja in “fotošuting”? … pa še kakšnih 10 minut manj …) Super sem! In če prištejem še dva huda klanca – odlično na poti! (No, na cilju!)

Prva, ki ju zagledam na izhodu – sta Joc in Ludvik! Ki držita pesti za In-Planince. Tudi slepe in slabovidne. Ki ob koncu prireditve dobijo posebna priznanja v Brailovi pisavi!

Čaka nas super žurka! S Tanjo Žagar! (»Kva bi še radi«!?  Nič nam ne manjka!!!) »Pet poljubov zlatih naj ti podarim, …«

*Peti pohod Punce v jami je tokrat potekal po daljši trasi – tudi po površju. Čez hrib med Hrastnikom in Trbovljami. Kjer drugače poteka tudi del tematske poti Srečno , ki povezuje rudniška mesta med Laškim in Zagorjem. Skupna dolžina 30 km, skupna višinska razlika pa 1500m. Lahko pridete z vlakom! Zdaj že veste : »Lepo, Lepše, – Zasavje«!

**Petega pohoda Punce v Jami se je letos udeležilo več kot 700 žensk! Lani 555 žensk. Vabljene vse, da drugo leto »porušimo« ta rekord! Datum je že izbran. Rezervirajte si 6. 3. 2027!

*** Letos praznujemo 150. obletnico prvega »ženskega štrajka« v Evropi. Hrastnik – Trbovlje, dnevni kop, 11. marec 1876 …

Srečno! Na vseh vaših poteh!

Tina z Bohina«

Savus

Foto: Valentina Bijol

1 of 35