V ZDA z novim letom potekle avtorske pravice za Tintina in Popaja

V ZDA so z začetkom leta 2025 potekle avtorske pravice več tisoč umetniških del, med drugim za roman Zbogom, orožje! Ernesta Hemingwaya in risanega junaka mornarja Popaja. V ZDA avtorske pravice za knjige, filme in druga umetniška dela potečejo po 95 letih, javna last pa so postali tudi zvočni posnetki, nastali leta 1924.

S tem, ko dela postanejo javna last, jih lahko vsakdo kopira, deli, razmnožuje ali prilagaja brez plačila lastniku pravic, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Center za preučevanje javnih domen, ki je del Pravne fakultete univerze Duke v jugovzhodni ameriški zvezni državi Severna Karolina, vsako leto decembra objavi seznam del, ki z novim letom postanejo javna last. Seznam je center objavil na svoji spletni strani.

“V preteklih letih smo proslavili razburljivo zasedbo junakov, ki so postali javna last: izvirnega Mikija Miško in medvedka Puja ter zadnjo različico Sherlocka Holmesa iz zgodb Arthurja Conana Doyla,” je na spletni strani zapisala direktorica centra Jennifer Jenkins.

“Leta 2025 potečejo avtorske pravice za več različic Mikija iz njegovih inkarnacij iz leta 1929, skupaj s prvotnima različicama Popaja in Tintina,” je dodala.

Stripovski junak Tintin je leta 1929 debitiral v časopisu, mornarja Popaja je ustvaril risar Elzie Crisler Segar.

Med literarnimi deli, ki so 1. januarja v ZDA postala javna last, so romani Krik in bes Williama Faulknerja, Zbogom, orožje! Ernesta Hemingwaya, Lastna soba Virginie Woolf in prvi angleški prevod romana Na Zahodu nič novega Ericha Marie Remarqua.

Med filmi, ki so postali javna last, pa sta tudi Izsiljevanje Alfreda Hitchcocka in The Black Watch (Črna straža), prvi zvočni film z oskarjem nagrajenega režiserja Johna Forda.

Prav tako so potekle avtorske pravice za skladbe, objavljene leta 1929, kot sta Bolero francoskega skladatelja Mauricea Ravela in Amerikanec v Parizu Georgea Gershwina, a javna last so le posnetki iz leta 1924 ali starejši.