V ZDA močno posegli v financiranje tekočih znanstvenoraziskovalnih projektov

V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo. Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske infrastrukture, administrativnega osebja (od kadrovske službe dalje) in podobno. V ZDA ima vsaka institucija svojo višino posrednih stroškov, ki jo vsakih nekaj let na novo izpogaja s financerji, v tem primeru NIH. Povprečna višina je približno 30 odstotkov, nekatere večje univerze v dražjih okoliših pa lahko posredne stroške dvignejo tudi do 50 odstotkov. Z novim ukazom bodo stroški omejeni na 15 odstotkov, kar bo takoj začelo veljati za vse projekte, tudi že tekoče. Takšno drastično znižanje brez predhodne najave bo imelo posledice na delovanje univerz, svarijo raziskovalci. NIH je v letu 2023 za posredne stroške porabil okrog devet milijard dolarjev. NIH v novi direktivi trdi, da s tem višino posrednih stroškov omejujejo na znesek, ki ga plačujejo privatni financerji raziskav. Različne zasebne iniciative in fundacije, ki razpisujejo manjše projekte, resda plačujejo od 5-15 odstotkov posrednih stroškov, a številk ni možno enostavno primerjati. Ti projekti so precej manjši in predstavljajo le zelo majhen del prihodkov univerz, predvsem pa so namenjeni izrabi obstoječe in vzdrževane raziskovalne infrastrukture, ki jo zagotavljajo javna sredstva. Znižanje posrednih stroškov bo predstavljalo eno največjih sprememb v financiranju znanosti v zadnjih desetletjih, je dejal Larry Corey iz Hutchinson Cancer Centra. Morgan Polikoff z Univerze v Južni Kaliforniji dodaja, da gre za atomsko bombo zoper proračune univerz. Skrbi predvsem hitra uvedba spremembe, ki velja celo retroaktivno. Prav vpliv na tekoče projekte bodo verjetno številne univerze izpodbijale na sodišču. V prvem mandatu je aktualna administracija skušala posredne stroške oklestiti celo na 10 odstotkov, a je Kongres to preprečil. Tudi v prejšnji administraciji so želeli določiti enotno vrednost financiranja posrednih stroškov, a se to potem ni zgodilo. V Sloveniji je način financiranja nekoliko drugačen. Raziskovalni projekti in programi imajo ločene postavke za plače, stroške materiala in amortizacijo. Velik del znanosti se financira iz stabilnih stebrov, ki so namenjeni tudi pokrivanje posrednih stroškov (zlasti institucionalni steber financiranja). Raziskovalna oprema se lahko financira iz Paketov. Evropski projekti pa tudi v Sloveniji vsebujejo postavko za posredne stroške, ki znaša 25 odstotkov. Od industrijskih projektov raziskovalne institucije obračunavajo posredne stroške po lastnih pravilih.[st.slika 75226]